Zadnje čase zaradi izjemne priročnosti večino prvin osebnega računalnika prevzemajo mobilni, ali - kot jim tudi pravimo - pametni telefoni. Z novimi dodatki so postali nadvse prilagodljivi, saj poleg telefoniranja omogočajo tudi fotografiranje, delo z e-pošto, predvajanje večpredstavnih vsebin, brskanje po spletu, zadnja uspešnicai hit pa je tudi navigacija.
Starejši mački se bodo spomnili, kako je prva slovenska računalniška revija pri nas ob koncu osemdesetih nekje na zadnjih straneh objavljala ocene računalniških iger in male oglase zanje. Naprodaj so bili piratizirani (beri: ukradeni) programi in igre, na kasetah in disketah. Danes tako služenje upravičeno štejemo za "balkansko" in je tudi kaznivo.
V Monitorju smo pred kratkim že uvedli nekaj novosti, ki se tičejo predvsem naše spletne strani. Omembe vredna je objava starejših člankov, ki so zdaj na voljo vsem uporabnikom, ne le registriranim. Druga novost je blog, kjer redni sodelavci objavljamo zapise, ki bi jih težko uvrstili v samo revijo. Splet je seveda hitrejši in bolj dinamičen medij, tako da lahko uredniška ekipa prek bloga hitreje komentira in opiše dogajanje v svetu računalništva, tako na tujem kot pri nas.
V preteklih letih smo se že nekako navadili, da je vse več storitev v internetu, denimo elektronska pošta in prostor za podatke, vsaj v določeni meri povsem brezplačnih. Toda časi se spreminjajo in to, kar je bilo do danes brezplačno, utegne jutri postati plačljivo. Marsikje se ubadajo z zamislijo, da bi zagrizli v to kislo jabolko, ali pa, v slabši različici, celo zaprli storitev.
Družabna omrežja so sodoben pojav, ki zaznamuje rabo številnih sodobnih tehnologij. Vendar pa se moramo zavedati, da gre pri njih predvsem za zabavo in da so v poslovnem smislu bolj ali manj izguba časa.
Pisci člankov o programski opremi smo pri svojem delu odvisni od podjetij, ki te programe izdelujejo in/ali prodajajo. Kljub častnim izjemam v Monitorju večinoma ocenjujemo programe, ki prihajajo iz tujine. Ponavadi imajo prodajno uspešnejši programi v Sloveniji svojega zastopnika, distributerja ali vsaj prodajalca, druge pa moramo kupiti v spletni trgovini izdelovalca. (Seveda so izvzeti brezplačni programi). V devetih letih mojega sodelovanja z Monitorjem se je večkrat potrdil paradoks, da je za pisca računalniških člankov iz Slovenije večinoma oteževalna okoliščina, če ima program slovenskega zastopnika. Vsekakor trditev, ki kliče po pojasnilu.
Večpredstavne vsebine lahko danes brez težav spremljamo na osebnih računalnikih, a pravi čar je šele v tem, da to počnemo udobno zleknjeni pred domačim televizorjem v dnevni sobi. Toda računalniki preprosto ne sodijo tja, saj so preglasni, predvsem pa je delo z njimi nekaj metrov od zaslona, milo rečeno, nerodno. Čeprav so računalniki nedvomno najbolj prilagodljive in univerzalne naprave, so precej bolj primerni, specializirani predvajalniki, ki jim pravimo večpredstavni podaljški. Prav zaradi tega so pravzaprav nastali.
Težke gospodarske razmere prinašajo tudi manj denarja za oglaševanje. Analitiki že lep čas opozarjajo, da se bo zaradi tega ponudba brezplačnih storitev začela precej krčiti ali pa bodo storitve postale plačljive. Lep zgled je priljubljena spletna storitev Last.FM, ki omogoča poslušanje več kot 7 milijonov različnih skladb. Predstavniki podjetja so nedavno napovedali omejitev brezplačnega poslušanja zgolj na ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo, kjer je še vedno dovolj veliko kritje s strani oglaševalcev. Poslušalci iz drugih držav pa bodo morali odšteti 3 evre na mesec, da bodo lahko prišli do priljubljenih skladb oziroma "nastavljivih radijskih programov".
V majski številki smo objavili članek z naslovom "Znova: odprta koda, da ali ne?", v katerem smo predstavili večno problematiko odprte kode v javni upravi - torej, ali lahko z uvajanjem naveze Linux/FOSS (konkretno Linux/OpenOffice) država prihrani zajeten kupček denarja, ki bi sicer v obliki licenc odtekel k Microsoftu. Pa je ceneje v resnici tudi bolj varno?
Te dni se v podjetju odločamo za nakup novega strežnika. Predvsem zato, da bo na njem bolj udobno tekel poštni strežnik, konkretno Microsoftov Exchange. Cene seveda niso nizke in med debatiranjem o različnih možnostih je nekdo (pa naj ostane anonimen) navrgel - "Nov strežnik za elektronsko pošto? Zakaj ne bi raje prešli na Goole Apps?" Saj veste, "Gmail za podjetja", kjer je elektronska pošta lahko vezana na poljubno domeno in ne le na gmail.com.
