V majski številki smo preizkusili trenutno najzmogljivejši črno-beli tiskalnik podjetja Kyocera Mita, model FS-9520DN, in bili nad njegovimi zmogljivostmi navdušeni. Tokrat smo dobili v roke skoraj popolnoma enak model, le da je njegov pogon počasnejši in ima vgrajen šibkejši procesor.
Barvni Laserjet 4600 je pred leti napovedal resen Hewlett-Packardov vstop na trg barvnih laserskih tiskalnikov. S tem modelom se je ta največji svetovni izdelovalec (tudi laserskih) tiskalnikov odločil, da je napočil čas za barvno pisarniško tiskanje. Pogon, ki ga je sicer razvil (in ga tudi izdeluje) Canon, je enoprehoden in postavljen pokonci, zato je tiskalnik zelo visok; večina drugih enoprehodnih modelov je zelo dolga (ležeča).
Hewlett-Packard s svojimi tiskalniki nikoli ni slovel kot najcenejši ponudnik, temveč je vzdrževal sloves kakovosti, zanesljivosti in enostavne rabe/namestitve. Cena je bila vedno tisto, kar "ni pomembno", oziroma je na kupčevi lestvici odločitev nekje pri dnu. Pravzaprav tako trdijo še danes (ne dolgo tega smo imeli v rokah tak dokument), pa vendar se po drugi strani začenjajo ozirati tudi po trgu, ki je cenovno najbolj občutljiv. Najmanjši barvni Laserjet, model 2550, je že eden izmed izdelkov, ki na ta trg zelo resno računajo. To je še edini Hewlett-Packardov barvni laserski tiskalnik, ki ne tiska v enem prehodu, temveč za doseganje nižje cene uporablja cenejšo (in slabšo) tehnologijo tiskanja v več prehodih.
O novem OKIju B6300, ki smo ga preizkusili tokrat, smo skoraj vse povedali že ob preizkušanju modela B6200 v lanski novembrski številki. Modela se namreč razlikujeta le v malenkostih.
Oki C7350n nadaljuje serijo barvnih tiskalnikov velikosti A4 z zmogljivim pogonom, ki namesto laserja uporablja svetlobo LED. Še posebej pri enoprehodnih barvnih tiskalnikih je tako mogoče precej poceniti izdelavo, je pa res, da imajo tiskalniki LED več omejitev pri izdelavi algoritmov za izboljšanje kakovosti izpisa, saj je več omejitev pri usmerjanju svetlobe na valj. Prav tako je res, da model C7350n ponuja izpisovanje z ločljivostjo 600 × 1200 pik na palec, kar je dovolj velika ločljivost za ostre izpise. Deklarirana hitrost tiskanja je 26 strani na minuto, 24 ob uporabi barv. V praksi smo pri izpisovanju črno-belega besedila namerili 26,7 strani na minuto, čas izpisovanja prve strani pa je bil 16 sekund, kar je povprečno. Glede na predhodnika (to je model 7300) ostaja ohišje praktično enako. Gre za globok tiskalnik, katerega odložišče na zgornji strani je hkrati tudi pokrov, prek katerega imamo dostop do zelo urejenega tiskalnega mehanizma - dvignemo ga podobno kot pokrov motorja pri avtomobilu. Pod pokrovom najdemo zaporedno zložene prostore za vstavljanje barvnih tonerjev. Menjava le-teh je hitra in enostavna. Dostopnost do posameznih delov tiskalnega mehanizma je sicer slabša, še posebej ob zatikih papirja se zgodi, da ti ostanejo na valju pod tonerji. Da bi papir odstranili, je treba izvleči tonerje (ali vsaj del njih). Spredaj ima Oki tudi večnamenski podajalnik papirja (sprejme do 100 listov A4), ki je nad velikim predalom, ki sprejme največ 530 listov. Če to ni dovolj, je mogoče dokupiti še dva enako velika predala. Tiskati je mogoče tudi po ravni poti papirja, za kar je namenjeno odložišče na hrbtni strani tiskalnika (v kombinaciji z večnamenskim podajalnikom), na katerega se listi odlagajo z licem navzgor.
Med najzmogljivejšimi (črno-belimi) laserskimi tiskalniki ima Hewlett-Packard (kot nesporno največje podjetje s področja tiskalnikov) kar nekaj konkurence (Kyocerini in Lexmarkovi modeli se tudi pri HPju največkrat omenjajo kot resni konkurenti). Modeli serije 9050 (kot nasledniki serije 9000) so nekakšen odgovor na to - so precej hitrejši od predhodnika in se ponašajo z enostavnejšo rabo (menjavo kaset z barvilom) in upravljanjem (prek spletnega brskalnika), kot ga premore konkurenca.
Poroka fotokopirniške in tiskalniške hiše je pred časom sestavila podjetje Kyocera Mita, najboljši rezultati te zveze pa so že vidni pri najzmogljivejših laserskih tiskalnikih in večnamenskih napravah te znamke. Združili so namreč hitre tiskalne pogone (iz fotokopirnih naprav), tehnologijo trajnega tiskalnega valja (ki ga je razvila Kyocera) in prav tako Kyocerine krmilnike. Njihov najzmogljivejši tiskalnik FS-9500DN (format A3) je tudi pri nas že nekaj časa najboljši na lestvici, zdaj pa smo preizkusili njegovega naslednika z oznako FS-9520DN. Namenjen je večjim podjetjem, ki natisnejo največ 300.000 strani na mesec ali povprečno približno 55.000 strani na mesec.
Konica Minolta je v spodnjem cenovnem razredu laserskih tiskalnikov model 1250 zamenjala z modelom PagePro 1300. Gre za tiskalnik GDI z ločljivostjo 1200 pik na palec, ki natisne do 16 strani A4 na minuto. Papir namestimo na pladenj na sprednji strani tiskalnika. Priključimo ga lahko na vmesnik USB, za lastnike starejših računalnikov pa je na voljo tudi vzporedni vmesnik. Z namestitvijo tiskalnika ni težav: po namestitvi gonilnika je Minolta takoj pripravljena za tiskanje, omeniti pa velja, da je gonilnik na voljo le za novejše različice operacijskega sistema Windows.
Magicolor 7300 je največji barvni tiskalnik iz podjetja Konica Minolta. Gre za laserski tiskalnik, ki tiska z enim prehodom, največja velikost papirja, na katero še lahko tiskamo, pa je povečani format A3 (ali A3+). Deklarirana hitrost tiskanja je 21 strani na minuto, ne glede na to, ali tiskamo barvne ali črno-bele dokumente, pri tiskanju velikosti A3 pa hitrost upade na približno 11 strani na minuto. Hitrost je model potrdil tudi v praksi, vsaj pri tiskanju besedil. Naše preizkusno besedilo je natisnil s hitrostjo 21,3 strani na minuto. Res je sicer, da tiskalnik ne dosega hitrosti najhitrejših tiskalnikov v tem razredu, a je cenejši od večine hitrejših konkurentov. Nekoliko mu zamerimo, da je za izpis prve strani potreboval približno 26 sekund, kar je za nekaj sekund več kakor drugi in precej vpliva na skupni čas tiskanja predvsem krajših dokumentov. V vsakem primeru: 15 strani dolgo preizkusno besedilo natisne v minuti in štirih sekundah, za 50 strani dolgo besedilo pa potrebuje dve minuti in 44 sekund. Tudi pri manj zahtevnih barvnih dokumentih dosega pričakovano hitrost, saj je devet strani dolgo preizkusno poročilo, popestreno z barvnimi grafikoni, izpisal v 54 sekundah, tri kopije istega besedila pa v minuti in 37 sekundah. Tudi z vektorskimi grafikami ni imel večjih težav. Postscriptni gonilniki, ki so tudi edini na voljo (kot možnost je na voljo tudi neposredna podpora PDF 1.3, a le, če tiskalnik razširimo z diskom), je dokument iz Corel Drawa natisnil v 24 sekundah. Slabše pa se obnese pri zahtevnejših dokumentih - konkretno imamo v mislih obsežnejše bitne slike. Našo preizkusno sliko, veliko 25 megabajtov, je tiskal zajetni dve minuti in 19 sekund, in to je celo najboljši rezultat, saj se dogaja, da lahko isti dokument tiska različno dolgo. Preizkusno Monitorjevo naslovnico v formatu PDF je tiskal celih 9 minut; to je zelo dolgo. Poleg tega pri tiskanju daljših dokumentov tiskanje prekinjajo kalibracije, ki lahko trajajo tudi po nekaj minut.
Konica Minolta vse bolj aktivno predstavlja nove modele barvnih laserskih tiskalnikov predvsem na cenejšem segmentu trga. Še eden izmed zanimivih modelov je Magicolor 5430 DL. Glede na oznako bi sicer utegnili pomisliti, da ima tiskalnik v osnovi tudi enoto za izpisovanje na obe strani, a je ta žal na voljo le kot dodatna možnost, oziroma je v osnovni izvedbi modela 5430 DLD. Za tiskanje je uporabljeno značilno barvilo s polimeri, ki ga uporabljajo tudi drugi tiskalniki podjetja (pa tudi konkurenca). Tiskalnik tiska z enim prehodom, njegova hitrost pa je kar 20 strani na minuto, ne glede na to, ali tiskamo v barvah ali le črno-belo. V praksi je bil tiskalnik celo nekoliko hitrejši - izmerili smo hitrost tiskanja kar 21,6 strani na minuto, kar je seveda odlično. Čas izpisovanja prve strani je bil 21 sekund, kar je sedem sekund slabše od uradne navedbe, a še vedno solidno. 50 strani besedila je izpisal v dveh minutah in 37 sekundah, 15 strani v minuti in 4 sekundah, devet strani dolgo poslovno poročilo pa v 45 sekundah (za tri kopije tega dokumenta je potreboval minuto in 51 sekund). Barvno bitno sliko velikosti 25 megabajtov je obdelal v vsega 29 sekundah pri ločljivosti 600 pik na palec, pri ločljivosti 2400 × 600 pik na palec (kar je tudi najvišja ločljivost) pa je potreboval le štiri sekunde več. Zanimivo, da pri tiskanju vektorske slike iz Corela ločljivost na samo hitrost ni vplivala, v vsakem primeru je potreboval 19 sekund, za izpis barvne naslovnice v zapisu PDF pa 42 sekund. Ti rezultati ga uvrščajo med najhitrejše predstavnike svojega razreda, ni pa ravno tih.
