Strojno je Lenovov Vibe Z2 Pro zmogljiva naprava, saj se lahko pohvali s specifikacijami, ki so trenutno na voljo v najboljših telefonih. Procesor Snapdragon 801 s štirimi jedri računa pri 2,5 GHz in ima na voljo tri gigabajte pomnilnika. Shrambe je zajetnih 32 gigabajtov in Lenovo se je zlahka odločil, da v telefonu ne bo prostora za kartico micro SD.
Xerox je bil pred leti znan predvsem po velikih tiskalnikih, namenjenih večjim pisarnam, in po kopirnih strojih. V zadnjih letih so ponudbo razširili predvsem v nižjem cenovnem razredu, zdaj ponujajo tudi veliko cenejših naprav, namenjenih domačim uporabnikom, tudi domačim podjetnikom in manjšim pisarnam oziroma delovnim skupinam. Predvsem slednjim je namenjen tudi tokrat preizkušeni Phaser 3320dni. Gre za večjega brata laserskih tiskalnikov, ki smo jih sicer preizkusili med cenejšimi črno-belimi laserskimi napravami, je pa nekoliko dražji od modelov, ki smo jih uvrstili na omenjeni preizkus.
HPjev novi LaserJet MFP M127fw je osnovni črno-beli laserski večopravilni tiskalnik, ki se poleg črno-belega tiska spozna še na kopiranje, optično branje (v barvah) in celo na faks. Ponuja alternativo brizgalnim tiskalnikom za tiste, ki želijo napravo vse-v-enem, a tiskajo nekoliko več in bi torej pri brizgalnih tiskalnikih prehitro menjavali barvilo. Laserski modeli imajo sicer tudi nekoliko daljšo življenjsko dobo ter višjo največjo priporočeno zmogljivost na mesec, čeprav je na tem področju MFP M127fw med slabšimi, saj je največja priporočena zmogljivost le 8000 listov na mesec. To se morda sliši veliko, a samostojni laserski tiskalniki v tem cenovnem razredu ponujajo vsaj še enkrat toliko. V praksi naj bi torej komponente zdržale dlje kot pri brizgalnem modelu, a manj kot pri samostojnem laserskem tiskalniku.
Nova HPjeva naprava, LaserJet Pro MFP M225dw, je večja sorodnica preizkušene M127fw. Nekoliko je višja, predvsem zaradi samodejnega podajalnika papirja, namenjena pa je tudi kopiranju, optičnemu branju in pošiljanju faksov. Spodaj je pladenj za papir, nanj lahko položimo 250 listov, torej polovico standardnega paketa, čez liste pa postavimo enostaven prozoren pokrov, ki jih bo obvaroval prahu. Kot pri cenejši napravi M127fw je tudi tu na voljo ločen podajalnik, ki drži do deset listov (recimo za ločen tisk nalepk ali česa podobnega), samodejni podajalnik je hkrati kos do 35 listom.
V naših računalniških trgovinah imajo pri HPju po širini izbora vsekakor primat, saj ponujajo daleč največ različnih prenosnikov in sestav. Izbira je še posebej široka v nizkem in srednjem cenovnem rangu, kjer ponujajo veliko različnih modelov, pri teh pa tudi kup različic pri izboru procesorjev, diskov in vsega drugega. Tokrat smo dobili na preizkus model ProBook 455, konkretno z vgrajenim AMDjevim procesorjem in naloženim Windows 8.1 v 64-bitni različici.
V zadnjih letih smo dobili v laboratorij že kup različnih prenosnikov, ki so se tako ali drugače želeli vsaj občasno obnašati tudi kot tablice. Nekateri ob pomoči različnih tečajev, ki omogočajo, da se tipkovnico obrne naokoli, denimo Lenovo Yoga Pro 3, ki smo ga preizkusili pred pol leta. Drugi so bolj podobni tablicam, ki jim je bila dodana tipkovnica. To je pred leti začel Asus s svojimi napravami Transformer. To so bile v osnovi tablice s procesorji ARM in sistemom Android. Tokrat preizkušeni Transformer Book T300 Chi pa prihaja z druge strani – čeprav lahko ločimo zaslon od tipkovnice, gre po duhu najprej za prenosnik, šele nato za tablico.
Pred tremi leti so v Sonyju predstavili skoraj žepni kompaktni aparat najvišjega ranga, model RX100. Ta je takrat sodil v povsem svoj razred, tako po kombinaciji zmogljivosti oziroma tehničnih lastnostih kot po ceni. V presenetljivo majhnem ohišju je ponudil odlično, veliko tipalo, pred katerim je bil izredno uporaben zumirni objektiv z zelo veliko (svetlo) zaslonko. Aparat je požel veliko pohval in je bil za Sony kar lep uspeh – za prodajne rezultate sicer ne vemo, a je tudi po treh letih še vedno zelo hvaljen aparat, ki še ostaja v prodaji.
Pred nedavnim smo imeli večji preizkus zmogljivejših kompaktnih aparatov, ki so ponujali predvsem širok razpon goriščnic. Na preizkusu smo imeli nekoliko dražje, zmogljivejše modele, a se je ta segment aparatov cenovno opazno razširil. V spodnjem delu tako najdemo Nikonov Coolpix L340, ki za presenetljivo nizkih 179 evrov ponuja kar 28-kratni zum.
Nikon že kar dolgo časa ponuja vodotesne fotoaparate, najnovejši tak model je Coolpix AW130. Gre seveda za naslednika modela AW120 (in njegovega predhodnika AW110). Aparat je še vedno razmeroma majhen, pravzaprav gre za enega izmed manjših vodotesnih aparatov – vsekakor ga brez težav spravimo v žep. Ohišje je nadvse trpežno, menda zdrži padec na trda tla z dveh metrov, kar ne preseneča.
Nikonov model Coolpix S7000 je aparat, ki bi nekoč zasedal zgornji del zmogljivostne lestvice, danes pa je nekje na sredini, če ne celo nižje. Gre namreč za zelo dober aparat, ki po razmeroma ugodni ceni ponuja presenetljivo veliko.
