Tokratna telefona LG sta si cenovno zelo blizu, saj je med njima le deset evrov razlike. Drugače sta oba nižjega razreda, a sta si strojno tako različna, da je težko verjeti, da nosita enak logotip. Nekaj podobnosti sicer še je med njima in največja je zaslon.
To, da so pametni telefoni nadomestili žepne fotoaparate, je jasno že nekaj let in glede na napredek optike v mobilnih napravah tudi ni več presenečenje. Seveda sama kakovost slik še vedno ni na ravni boljših žepnih fotoaparatov, to je še posebej vidno v slabših svetlobnih razmerah. Kljub temu so moderni pametni telefoni zmožni s svojo zadnjo kamero zajeti lepe fotografije, a smo počasi prišli do točke, ko je kakovost slik bolj omejena s prostorom za lečo in senzor. Pred tem so bile slabše slike s telefonov predvsem posledica nedorasle tehnologije, zdaj pa smo trčili ob zid fizikalnih zakonov. To je morda tudi eden od razlogov, zakaj so izdelovalci začeli več pozornosti posvečati prednjim kameram. Ti kosi opreme so bili namenjeni predvsem videoklicem in so vedno zaostajali za zadnjo kamero. Z njimi je bilo sicer mogoče tudi slikati, a so bile slike, zajete s prednjo kamero, še ne dolgo tega na ravni fotoaparatov iz prvih mobilnih telefonov. V zadnje pol leta smo priča telefonom, ki imajo na prednji strani vedno zmogljivejše kamere. Prvega smo preizkusili prejšnji mesec, ko smo imeli v rokah Lumio 735, ki je imela na prednji strani 5-megatočkovno kamero.
Samsungov telefon, ki ima v imenu Active, je namenjen bolj robustni rabi in naj bi v rokah dajal občutek naprave, ki se ne bo tako hitro uničila. Tokratni Galaxy S5 Active je odporen proti prahu in vodi, a to leto ni več taka novost, saj se lahko z enakimi lastnostmi pohvali že »navaden« S5. Model Active ima tako še bolj ojačane robove ohišja in fizični androidni gumb na pritisk. Drugače gre strojno za enak telefon, kot je S5, saj ga žene 2,5 GHz štirijedrni procesor, ki podatke meče v dva gigabajta pomnilnika. Vse skupaj krmili Android 4.2.2., oblečen v Samsungovo preobleko TouchWiz. Slednja je tokrat nekoliko prilagojena telefonu Active, saj ima naprava poleg fizičnih androidnih gumbov in gumbov za vklop in izklop ter uravnavanje glasnosti dodaten gumb. Pritisk nanj sproži nadzorno ploščo in ta nam pokaže kompas, barometer, temperaturo in bližnjico za baterijo ter štoparico.
Ukrivljeni zasloni. Ta koncept spada v prihodnost, saj bi težko našli znanstvenofantastični film ali nadaljevanko, kjer ne bi tako ali drugače uporabljali takih zaslonov. V izmišljenih svetovih je treba le naznaniti, da ima nekdo ukrivljeni zaslon, in že ga brez težav uporablja. Tako kot je bilo pred letom 2007 moderno reči, da ima nekdo zaslon na dotik in na njem počne čuda stvari. Kako je z zasloni na dotik, zdaj vemo in še zdaleč ne gre za takšno inovacijo, kot jo radi prikažejo futuristični koncepti. Seveda bo napredek naredil svoje in zasloni na dotik bodo enkrat vse to, kar so nam že leta 1989 obljubljale Zvezdne steze. Ukrivljeni nikakor niso tako daleč kot zasloni na dotik, a je poizkusov v to smer vedno več.
Poceni tablice niso več hvaležna tarča vsakdanjih zbadljivk, temveč resna konkurenca dražjim modelom, ki so v recenzijah redno deležne levjega deleža hvalospevov. Začelo se je z Googlovimi Nexusi, ki so Kitajcem pokazali, da se tudi z(a) malo denarja lahko izdela kakovosten izdelek. Lekcija je bila uspešna. Med vzornimi učenci tokrat izpostavimo podjetje Huawei.
Drugi Brotherjev tiskalnik, ki smo ga tokrat preizkusili, je model MFC-J5720DW. Gre za večjega, malenkost zmogljivejšega in seveda tudi malo dražjega brata modela MFC-J4420DW. Tiskalnik je namenjen poslovnim uporabnikom, predvsem manjšim (tudi domačim) pisarnam. Brizgalni modeli so namreč po največjem številu strani, ki jih izdelovalci priporočajo, kljub vsemu daleč za laserskim modelom, tako da niso ravno najprimernejši za okolja, kjer se res množično tiska.
V zadnjem letu smo priča vedno več brizgalnim tiskalnikom, ki merijo tudi na poslovni segment, torej pisarniška okolja. Takih naprav imajo tudi pri Brotherju kar nekaj, zanimivo, da je več takih, ki podpirajo tudi tisk pri velikosti A3. To velja tudi za novi MFC-J4420DW, gre za enega izmed najcenejših takih modelov.
Canonov novi tiskalnik Maxify MB5350 na prvi pogled deluje kot srednje zmogljiva laserska naprava, v resnici pa gre za večopravilni brizgalni tiskalnik višjega cenovnega in zmogljivostnega ranga (to je glede na laserje še vedno razmeroma poceni). Črni tiskalnik je med večjimi brizgalnimi modeli, za to sta med drugim odgovorna tudi dva razmeroma velika predala, v vsakega izmed njiju lahko odložimo do 250 listov. Na vrhu je majhen pladenj samodejnega podajalnika, nanj se lahko naloži do 50 listov, ga pa lahko med neuporabo poklopimo.
Pred časom smo na našem večjem preizkusu brizgalnih tiskalnikov preizkusili tudi HPjev Officejet Pro 8620, zdaj smo se lotili še cenejšega (in rahlo počasnejšega) brata, modela Officejet Pro 8610. Gre za srednje velik večopravilni barvni tiskalnik, namenjen majhnim (tudi domačim) pisarnam. Poleg tiskanja se spozna tudi na optično branje in kopiranje, vgrajen je tudi faks.
Nikon je svojim privržencem postregel z dolgo pričakovanim naslednikom modela D700, ki je ob času predstavitve davnega leta 2008 v svojem segmentu z odličnim tipalom pomenil pravo revolucijo. Pravzaprav gre še danes za povsem zadovoljiv aparat polnega formata (ki ne omogoča zajemanja videa). V vmesnem času sta ga nadomestili seriji 800 in 600, ki sta namenjeni različnemu segmentu kupcev. A njegov številčni naslednik je kljub temu ugledal luč sveta. Tokrat ne povzema najzmogljivejšega hišnega tipala, ki je bil ob svojem času namenjen modelu D700. Gre torej le za številčnega naslednika?
