Dell s prenosnikom Latitude D505 nadomešča model D500, razlika v primerjavi s predhodnikom pa je za palec večji zaslon in nekoliko boljša opremljenost, cena pa je podobna. D505 je vgrajen v enako ohišje (zelo sorodno tistemu pri drugih modelih iz družine Latitude D), le da so zunanje mere zaradi večjega zaslona nekoliko večje, prenosnik pa je tudi malo težji (2,7 namesto 2,3 kilograma). Zaslon kljub daljši diagonali še vedno podpira ločljivost največ 1024 × 768 pik.
Dellov Latitude D400 smo pred časom že preizkusili, tako da je bil podrobnejši opis že objavljen v lanski oktobrski številki. Oceno prenosnika osvežujemo, ker nam ga ni uspelo preizkusit v okviru velikega preizkusa prenosnikov v septembrski številki. V primerjavi z drugim ultra lahkim prenosnikom tega podjetja, Latitudeom X300, je D400 nekoliko večji in debelejši. Opremljen je dokaj standardno: Intelov procesor Pentium M deluje s taktom 1,4 GHz, pomnilnika je 256 MB, diska pa 40 GB. Na 12,1-palčni zaslon grafiko izrisuje Intelov sistemski nabor, zaslon pa bi bil, glede na velikost ohišja, morda lahko tudi za palec večji. Optična enota ni vgrajena v prenosnik, temveč v priloženo zunanje ohišje, ki pa se napaja kar iz prenosnika.
Acerjeva družina računalnikov Travelmate 8000 je namenjena najzahtevnejšim kupcem. Gre za simpatično oblikovane prenosnike, ki se lahko pohvalijo z vrhunsko opremljenostjo in dobrimi zmogljivostmi. 8006LMi je tako Acerjev paradni konj med prenosniki. Opremljen je s trenutno najzmogljivejšim prenosniškim procesorjem, Pentiumom M s taktom 2 GHz, s 512 MB pomnilnika in kar 80-gigabajtnim diskom. Vrhunski je tudi grafični procesor: ATIjev Mobility Radeon 9700 je opremljen s 128 MB namenskega pomnilnika. 15-palčni zaslon prikazuje sliko z ločljivostjo največ 1400 × 1050 pik.
Acerjev Aspire 1801WSCi je pravi velikan med prenosniki. Primerjamo ga lahko s Toshibinim računalnikom Satellite P20 in Gericomovim Cinema XXL. Gre namreč za računalnik s kar 17-palčnim zaslonom širokega formata. Prenosnik je temu primerno velik in težak: v širino meri več kot 40 cm, pa tudi z debelino 4,5 cm ne spada med vitkejše modele. Z maso 4,5 kg pa bo svoje mesto dokaj redko našel v nahrbtniku uporabnika, saj gre za napravo, ki naj bi doma nadomestila navaden namizni računalnik.
Popolno nasprotje nekoliko špartanskemu Officejetu 5510 je PSC 2510. Namenjen tako domačim kot poslovnim (vsebuje faks) uporabnikom, je precej bolj "našminkan" in ponuja nekaj sladkorčkov.
Pred približno enim letom smo preizkusili prvi Olivettijev brizgalnik novejšega rodu (Olivetti je pred "davnimi leti" brizgalnike že izdeloval) in ugotovili, da gre v resnici za Hewlett-Packardov izdelek, vendar z OIivettijevim imenom.
Hewlett-Packard ima navado svoje najzmogljivejše brizgalnike za domačo uporabo sčasoma "pretvoriti" tudi v večnamenske naprave. Doslej je bila taka najzmogljivejša naprava PSC 2510, z novo generacijo tiskalnih glav pa so jo nadgradili v Photosmart 2610 in še naprej v 2710.
Gotovo eno slabših večnamenskih naprav izdeluje Philips oz. francoski Sagem, ki mu je Philips prodal svojo proizvodnjo faksov. Njena posebnost je vgrajena znakovna tipkovnica, ki omogoča neposredno tipkanje faks sporočila. Morda uporabno, če v bližini ravno ni računalnika.
Olivetti je včasih premogel lastno tehnologijo brizganja, vendar se danes raje opira na močnejše partnerje. Večnamenski faks Job-Jet M400 je tako čistokrvni Hewlett-Packard, bolj ali manj enak modelu PSC-6110.
Najnovejša in trenutno najzmogljivejša Lexmarkova večnamenska naprava s faksom je v primerjavi z X6170 kar precej napredovala. Uporablja nove Lexmarkove kartuše, in sicer so ob nakupu priložene "polne" št. 34 in 35 (po želji lahko uporabimo tudi polprazne 32 in 33, vendar bo strošek izpisa višji).
