Kodak je danes znan predvsem po cenejših žepnih aparatih, kjer ima kar široko ponudbo. Med zanimivejše lahko štejemo model M577, ki se hvali z velikim, za dotik občutljivim zaslonom. Ti zasloni so danes zaradi naprednih telefonov vse bolj priljubljeni, na tem aparatu je razmeroma kakovosten, v rabi je kapacitivna tehnologija zaznavanja dotika, ki zelo lepo zazna naše vnose. Ločljivost zaslona je visoka, kar 460 tisoč pik, po diagonali pa meri 3 palce.
Kodak, ki je sicer v preteklosti v fotografiji storil veliko, se v zadnjem času bolj posvetil malim pocenim aparatom, a tu in tam še vedno izdelajo kak izdelek, ki bi utegnil biti konkurenčen bolj zvenečim imenom. Tak je EasyShare Max, ki se maksimalno podaja v boj za kupce v razredu maksimalne povečave.
Ko se odločamo za nakup cenovno ugodnih multifunkcijh naprav, nam izkušnje dajo vedeti, da bomo morali sklepati kompromise. Bogatega nabora funkcij, hitrega tiska in kakovosti izpisanega gradiva v enem, se žal v tem segmentu ne da dobiti. Sem s ceno slabih 90 evrov spada tudi novi Canon Pixma MX360, ki na račun hitrosti ponuja izpis dokumentov spoštljivega videza in zraven navrže še kakšno dodatno funkcijo, ki jo konkurenca v tem razredu nima.
V poslovnem okolju je poleg kakovosti in hitrosti pomembna tudi cena. Če govorimo o ceni tiskanja, ni nobena skrivnost, da laserski tiskalniki poleg večje hitrosti ponujajo tudi občutno nižje stroške, posebej ko gre za velik obseg tiskanja. A HP je drugačnega mnenja, saj njihov Officejet Pro 8500 tiska za nekaj centov na stran, obenem pa kartuše ne zmorejo le kakih dvesto strani, preden se izpraznijo, temveč se številka ustavi krepko čez tisoč.
Officejet Pro 8000 Enterprise je brizgalni tiskalnik, namenjen poslovnim okoljem, kjer ponavadi kraljujejo laserske naprave - predvsem zaradi nizkih stroškov natisnjenih strani in hitrosti. HP je izdatke spravil na že kar neverjetno nizko raven za brizgalnike. S tem želi Officejet Pro 8000 Enterprise predstaviti kot legitimno alternativo, ki ima opazne prednosti. Predvsem gre tu za tiskanje fotografij in slik, ki laserskim izdelkom ne gredo tako dobro od rok, tudi dražjim ne.
Kategorija lahkih prenosnikov v naši primerjalni tabeli s prenosnikom Portege R830-112 dobiva novega prvaka. Dobra opremljenost, ki se pozna tudi pri zmogljivosti, in teža iz njega naredita prenosnik, po katerem bodo posegali poslovneži, ki radi nosijo s seboj zmogljivo in lahko napravo.
Dandanes je prenosnikov na policah trgovin, ki med drugim prodajajo tudi računalniško robo, toliko, da je kupec nemalokrat postavljen pred težko odločitev, kaj pravzaprav kupiti. Pri odločitvi mu zagotovo lahko pomaga to, da je prenosnik, ki se bo znašel na njegovi mizi, v koraku s časom, lahko bi se reklo: "trendy".
Tudi Toshiba je na prodajne police poslala prenosnike z novimi Intelovimi procesorji Sandy Bridge. Tako lahko kupec izbira med notesniki s tremi generacijami procesorjev, od najnovejših pa vse tja do starih enojedrnih procesorjev (pri čemer tukaj nimamo v mislih strojno podhranjenih netbookov).
ThinkPad je znamka prenosnikov, ki se na trgu pojavlja že skoraj dvajset let. Njihov robusten videz z malo zaobljenimi robovi je ostajal v stiku s časom bolj ali manj po zaslugi izgubljanja velikosti in debeline. Zakaj bi spreminjali nekaj priljubljenega in prepoznavnega, nekaj, kar si je leta in leta ustvarjalo ime in pridobivalo na renomeju? Resda se je po odkupu IBMovega oddelka razvoja osebnih računalnikov s strani Lenova zamenjal lastnik, a ThinkPad ostaja zvest svojim smernicam.
Tokrat preizkušeni Vaio sodi nekako med cenovno ugodnejše visoko zmogljive prenosnike. Prihranek je pri takšnih prenosnikih po navadi zasluga kakovosti ohišja, vendar tokratnemu preizkušancu težko očitamo hujše napake in tudi znakov o škripanju in upogibanju pokrova ni opaziti, niti ko odpiramo zaslon le na eni strani. Je pa res, da je treba pri odpiranju prenosnik vselej držati tudi na spodnjem delu, to pa je nekoliko moteče in že kaže na ne preveč prestižno kri tega Sonyja, pa tudi zaslon velikosti 15,5 palca ne očara s kakovostjo v nobeni smeri.
