Poročilo družbe Schneider Electric razkriva, da zahteve po napajanju in hlajenju za bremena s področja umetne inteligence presegajo današnje standardne zasnove podatkovnih centrov. V prihodnosti bo potrebna temeljita prenova, v nekaterih primerih celo zamenjava podatkovnih centrov, da bi se ti prilagodili vrsti procesiranja, ki ga zahteva uporaba umetne inteligence.
Gospodarstvo in javnost še vedno občutita posledice inflacije, vendar to očitno ni ovira za strmo rast uporabe storitev v oblaku. Sodeč po raziskavi družbe JJL je bila prva polovica leta 2023 najbolj obremenjena glede uporabe storitev, merjene skozi porabo energije podatkovnih centrov v Evropi.
Ponudniki IT storitev hitijo z dodajanjem generativne umetne inteligence na svoje platforme in VMware ni izjema. Na konferenci VMware Explore so tako predstavili platformo, ki bo podjetjem omogočala uporabo najnovejše vrste AI v zasebne namene.
Ponovna uporaba odvečne toplote, ki jo ustvarijo podatkovni centri, pridobiva zagon, na vidiku so celo zakonski predpisi. V Nemčiji je denimo v javni razpravi predlog zakona, ki od javnih služb, podjetij in podatkovnih centrov zahteva, da porabijo manj energije za zaščito podnebja in trajno zmanjšanje nemške porabe energije. Ta zakon bo vplival na stotine podatkovnih centrov v Nemčiji in lahko služi kot predloga za prihodnje zakone drugod v EU in po svetu.
Podjetje Ampere je predstavilo novo generacijo procesorjev Ampere One, s katerimi ciljajo predvsem na velike podatkovne centre in ponudnike storitev v oblaku. Procesorji so na voljo v različnih izvedbah, največja pa ima vgrajenih kar 192 jeder Arm, ki pa so jih prvič razvili samostojno in vanje vgradili dodatne ukaze za procesiranje bremen s področja umetne inteligence.
Microsoft si želi zagotoviti cenovno ugoden in okoljsko vzdržen vir energije za napajanje svojih podatkovnih centrov, zato je kot prva komercialna stranka podpisal pogodbo o dobavi energije, ki jo bodo proizvajali z jedrskim zlivanjem (fuzijo), tehnologijo, ki v praksi še ne obstaja. Dobavitelj je družba Helion Energy, ki bo po načrtih prvi tovrstni reaktor v omrežje priključila že leta 2028. Če ga bo.
Podjetja, zlasti pa ponudniki storitev v oblaku se nenehno srečujejo z dilemo, na koliko časa je primerno ali potrebno menjati strežnike, da ne ogrozijo zmogljivost ali zanesljivost delovanja sistemov. V preteklosti so bili cikli zamenjave dolgi 3 do 5 let, vendar se povsod prizadevajo, da bi življenjsko dobo strežnikov bistveno podaljšali.
Navadili smo se, da so vse prednosti internetnih storitev ves čas na voljo hitro in brez zatikanja, redko pa pomislimo, zakaj je to mogoče. V Zahodni Evropi v zadnjih letih kot gobe po dežju rastejo podatkovni centri tehnoloških velikanov, kar prinaša tudi negativne vplive na okolico. Na Nizozemskem ta hip jezijo predvsem kmete.
Organizacija The Green Grid, ki si prizadeva za bolj trajnostno in vzdržno delovanje podatkovnih centrov, je predstavilo novo orodje, s katerimi lahko upravitelji in načrtovalci podatkovnih centrov simulirajo finančne učinke različnih metod hlajenja in napajanja podatkovnih centrov, še preden se odločijo za spremembe, ki so običajno zelo velike investicije.
Najnovejša poročila o prodaji procesorjev za podatkovne strežnike in podatkovne centre nakazuje, da se izrazita premoč družbe Intel na tem področju počasi a vztrajno zmanjšuje. Družba Mercury Research poroča, da je v vzponu predvsem povpraševanje po strežniških procesorjih družbe AMD, kjer so tržni delež v letu dni povečali iz 10,7% na 17,6%.
