Ko primerjamo klasične prenosnike z Applovimi rešitvami, si ne moremo kaj, da se ne bi obregnili ob to, da so njihovi izdelki veliko privlačnejši na pogled od drugače cenejših naprav, ki poganjajo operacijski sistem Windows. V zadnjih letih pa se tudi izdelovalci teh naprav trudijo napraviti boljši vtis, in HP v tem pogledu ne zaostaja. Nove Pavilione so odeli v nepobarvano aluminijasto ohišje, ki ga krasijo nevpadljivi vgravirani vzorci.
Prenosniki serije Inspiron sodijo v srednji razred, pa najsi bo glede na ceno ali na zmogljivost. Na voljo so v najrazličnejših konfiguracijah, ki ne izstopajo preveč, ne v pozitivno ne v negativno smer.
Ohišje tega Della je grajeno iz kakovostne plastike, velik del pa je grajen kar iz aluminija, zato je dovolj oklepljen, da bo dobro služil tudi po nekaj manjših pretresih. Njegov zaslon, katerega zunanjost je odeta v temno sivo imitacijo brušenega titana, se gladko odpira z ravno pravšnjim uporom, zato ob pritisku na sredinski gumb omogoča enoročno odpiranje.
Dellov prenosnik M11x je bil najmanjši prenosnik, ki je bil namenjen predvsem nadebudni mladini, ki večino prostega časa porabi za igranje računalniških iger. Nedvomno uspešen prenosnik so se pri Dellu odločili malo osvežiti in pomladiti in tako je luč ugledal M11x R2 - prava mala zverina, ki od zmogljivosti kar poka po šivih, videti pa je, kot lahko sklepamo že iz imena, prav vesoljsko.
Nikon pa se ni odločil za dvig standardov le v vstopnih modelih, temveč je tudi v naprednem amaterskem razredu, kamor bi lahko umestili novega D7000, še povzdignil raven kakovosti in naprednih možnosti.
Nikonovi vstopni modeli DSLR so nadvse priljubljeni, predvsem zaradi ugodne cene, pregovorne kakovosti ohišja te znamke, pa tudi zaradi enostavne rabe in vgrajenega vodiča, ki je v to vrsto Nikonovih aparatov vgrajen že nekaj generacij. Nikon D3100 ni nobena izjema, razlika je le ta, da tokrat cena ni tako nizka, kot bi pričakovali.
Nikonov novi Coolpix S5100 zelo lepo kaže na napredek, ki so ga v zadnjem letu ali dveh naredili žepni digitalni fotoaparati. Gre za majhen, lično oblikovan izdelek (kot se spodobni za aparat iz serije "style"), ki je na voljo v različnih barvah, ponuja pa presenetljivo veliko po zelo solidni ceni. Ohišje je tanko, a kakovostno, tipke so povsem klasično razporejene in ponujajo dovolj dober občutek.
Kadarkoli se je v zadnjih nekaj letih govorilo o zmogljivih kompaktnih digitalnih fotoaparatih, je beseda prej ali slej nanesla na Canonovo serijo G. Šlo je za aparate, ki so na splošno veljali za kompaktni, če ne že kar žepni nadomestek za modele DSLR. Modeli G so ponujali dobro kakovost slike, silno robustna ohišja, profesionalne funkcije in odličen dostop do njih. Končno pa se je še kak drug izdelovalec odločil, da želi kos te pogače; tako smo dobili v roke Nikonov odgovor, model P7000.
Kuj železo, dokler je vroče, so si rekli v Panasonicu in dali na trg naslednika modela LX3, enega najdražjih in najboljših kompaktnih fotoaparatov. Novemu fotoaparatu bi sicer lahko rekli kar LX3.1, a so kljub temu izbrali bolj tržno ustrezno ime, LX5. Novemu malčku napovedujemo enako usodo, kot jo je doživel LX3 - izredno slavo v zelo ozkem krogu fotografov, popolno anonimnost med širokimi množicami in dobro prodajo. Zakaj?
Multifunkcijski Ricoh SP 3410SF sodi v srednji zmogljivostni razred. Sestavljajo ga črno-beli laserski tiskalnik z ločljivostjo 1200 × 600 pik, optični bralnik ločljivosti 1200 × 1200 pik in faks. Na voljo ima 128 MB nerazširljivega pomnilnika in standardno omrežno povezavo z USB priključkom.
