Široki televizor malce drugače
21. septembra smo si na predstavitvi ogledali Philipsov filmski televizor formata 21 : 9. Dva meseca kasneje nam je ta res izredno široki televizor uspelo tudi preizkusiti.
21. septembra smo si na predstavitvi ogledali Philipsov filmski televizor formata 21 : 9. Dva meseca kasneje nam je ta res izredno široki televizor uspelo tudi preizkusiti.
Prvi znanilec stereofotografske pomladi je končno pred vrati. Na lanskoletni Fotokini smo se lahko navduševali nad delujočim prototipom, letošnjega decembra pa je ponekod že na voljo na prodajnih policah. Govorimo seveda o prvem kompaktnem digitalnem stereo fotoaparatu Fujifilm Finepix Real3D W1.
V Windows 7 je vgrajena tehnologija t. i. navideznih brezžičnih omrežnih vmesnikov. Sama po sebi uporabnikom ni na voljo, s programom Connectify pa je mogoče brezžični omrežni vmesnik pretvoriti v dostopno točko, četudi je ta vmesnik uporabljen za dostop do omrežja.
Življenje mineva s svetlobno hitrostjo. Prehitro. Ko se tega zavemo, je navadno že prepozno. Mladi mislijo, da je še vse pred njimi, starejši ravno nasprotno. Čim več pomladi ima človek za seboj, tem več mejnikov je že preživel. Krsti, birme, poroke, rojstva, smrti, ločitve. Zdaj so tu, že naslednji hip jih ni. Na tej poti vsakega od nas pričaka trenutek, ko si zaželimo vsaj nekaj od tega shraniti in zapustiti zanamcem.
S piflarjem smo v šoli zbadali sošolce, ki so vedno vse znali in najbolje naredili, skratka imeli odlične ocene. No, ob marsikaterem izzivu pa so bili oni tudi naše edino upanje, da bomo določeno nalogo sploh rešili. V svetu programskih paketov za optično prepoznavanje vsebin se zdi, da bi podobna oznaka lahko veljala za ABBYY Finereader 10.
Že dvanajst let mineva, kar se je na trgu pojavil program za peko CD nosilcev, Nero Burning ROM, in kar hitro upravičil ime slovitega rimskega vladarja. Z brezhibnostjo, enostavnostjo in enormno količino zmožnosti je iz sprva težavnega opravila naredil preprosto, samoumevno, vsakdanjo nalogo, ki jo lahko uspešno izvede prav vsak uporabnik Oken. Uslugo bi Nero rad ponovil operacijskemu sistemu Linux.
Med brskalniki še vedno kraljuje Internet Explorer, dohiteva ga Firefox. Vendar pa dokaj dobro kaže tudi Googlovemu Chromu. Najnovejša različica 4 je na voljo tudi za Linux, kjer trenutno nedvomno (še) kraljuje Firefox.
Prijaznost do novega uporabnika je zaželena lastnost, ko govorimo o operacijskem sistemu. A vse prevečkrat so to le prazne obljube razvijalcev, resnični uporabniki pa se morajo spopasti z Goljatom, preden se jim vsaj približno začne svitati, kaj in kako v njihovem novem okolju. To ni zgodba o takšnem primeru.
Google je skoraj leto dni pred predvideno objavo lastnega operacijskega sistema za osebne računalnike poslal v javnost prvo delujočo kodo. Ta sicer razočara zaradi svoje nedokončanosti, a hkrati navduši zaradi preprostosti zamisli. Ali res govorimo o operacijskem sistemu in okolju, ki bi lahko nekega dne konkuriral, celo nadomestil današnje operacijske sisteme, kot so Windows, Mac OS in Linux? Odgovor leži v oblaku.
Knjige so moja strast. Računalniki tudi. Ko pa se oboje združi, moram rezultat nujno dobiti v roke. Elektronske bralnike sem sicer že preizkušal, a vedno z rahlo nejevoljo v srcu. Vedel sem, da je na drugi strani sveta neverjetno priljubljen elektronski bralnik Kindle, in preklinjal Amazon, ker ga ni hotel prodajati onkraj meja ZDA.