Nemško podjetje Pentacon (lastnik znamke Praktica) je bilo svoje dni znano po kakovostnih analognih fotoaparatih. Na prehodu iz analogne v digitalno fotografijo pa je izdelovalec očitno nekoliko zaspal. Pod imenom Praktica so tako na trgu fotoaparati za pretežno nezahtevno rabo, ki so le bled odsev nekdanjega blišča in tehnološke naprednosti izdelovalca.
Panasonicov aparat DMC-LX1 se lahko pohvali s tem, da je prvi aparat na svetu s tipalom širokega formata, se pravi, da so fotografije, ki jih zajame, z robovi v razmerju 16 : 9. Aparat seveda omogoča tudi slikanje z bolj standardnimi formati slik z razmerjem robov 3 : 2 ali 4 : 3, vendar pri tem žrtvujemo del ločljivosti, saj pri tem aparat ne uporablja dela tipala ob levi in desni strani.
Lumix DMC-FZ30 je Panasonicov paradni konj med digitalnimi aparati in nadomešča model FZ20. V primerjavi s predhodnikom prinaša kar nekaj sprememb. Tipalo je pri FZ30 osemmilijonsko, drugačen je tudi objektiv. Razpon optične povečave je še vedno 12-kraten (35-420 mm), zumiranje pa zdaj poteka prek mehanskega obroča, ne več prek elektromotorja. Aparat ostri (in zumira) v objektivu, kar pomeni, da se pri ostrenju ali optični povečavi dolžina objektiva ne spreminja. V primerjavi s predhodnikom je tako precej hitreje pripravljen za uporabo, saj lahko prvo sliko posnamemo že v slabi sekundi.
Na lanskoletni Photokini smo poleg najrazličnejših novosti iz sveta digitalnih SLRjev dočakali tudi model E-300 podjetja Olympus, ki je bil zanimiv predvsem zaradi tehničnih zmogljivostih, samodejnega odstranjevanja prahu s tipala in zanimive oblike. A kljub nizki ceni ni naletel na pravi posluh uporabnikov. Razumljivo, da so se v podjetju že leto dni pozneje odločili za nov digitalni SLR, namenjen predvsem manj zahtevnim uporabnikom in tistim, ki vstopajo v svet digitalnih SLRjev. Kot že prejšnja modela E-300 in E-1 je tudi novinec član sistema 4/3, ki ga pri Olympusu vztrajno dopolnjujejo z novimi objektivi, bliskavicami in drugim priborom, vgrajeno pa ima enako tipalo kot E-300, z osmimi milijoni pik.
Nikon do zdaj ni imel predstavnika med kompaktnimi aparati z veliko optično povečavo. Model S4 je tako prvi model tega izdelovalca s tako velikim razponom objektiva. Za razliko od drugih izdelovalcev, katerih aparati so si v tem razredu tako po videzu kot po zmožnostih podobni kot jajce jajcu, je Nikon pri zasnovi aparata ubral nekoliko drugačno pot in se zgledoval po svojih aparatih Coolpix družine 900. Gre torej za fotoaparat iz dveh med seboj povezanih delov: v enem je objektiv, v drugem pa zaslon z večino elektronike in akumulatorjem. Del z objektivom lahko vrtimo okoli osi glede na preostanek aparata in tako položaj zaslona svobodno prilagodimo svojemu položaju pri slikanju.
Nikonov aparat Coolpix P2 po večini zmožnosti spada med manj zmogljive kompaktne aparate, kljub temu pa se lahko pohvali z zmožnostjo, na katero pri kompaktnežih doslej še nismo naleteli. V aparat je namreč vgrajen brezžični omrežni vmesnik 802.11g, ki omogoča, da slike brezžično presnamemo v računalnik, če dokupimo Nikonov dodatek (Wireless Printer Adapter), pa celo tiskamo neposredno na tiskalnik brez pomoči računalnika. V računalnik (ki mora seveda imeti brezžični omrežni vmesnik) namestimo programsko opremo in shranimo profil v fotoaparat prek kabla USB (v aparat je lahko naenkrat shranjenih do devet profilov). Ko aparat po koncu namestitve odklopimo od kabla, je že pripravljen za prenos slik. Namestitev je resda nekoliko nerodna, saj moramo prvi profil ustvariti z računalnikom, ki ima neposredno priključeno brezžično omrežno kartico. Nadaljnji profili pa so lahko ustvarjeni tudi v računalniku, ki je z brezžično dostopno točko priključen prek ožičenega omrežja, ne neposredno. Doseg aparata je zaradi dokaj majhne antene nekoliko krajši, kot je npr. doseg prenosnika, za povezavo z brezžičnim vmesnikom v istem ali sosednjem prostoru pa zadostuje.
Coolpix L1 je namenjen boju s konkurenco v nižjem cenovnem in zmogljivostnem razredu. Aparat s plastičnim, a na otip trdnim ohišjem ima ločljivost šest milijonov pik, objektiv pa se ponaša s kar petkratno optično povečavo. Razpon objektiva bi v 35-milimetrskem formatu ustrezal goriščnici med 38 in 115 mm, tako da je tudi pri skrajno širokokotnem slikanju kot še vedno dokaj ozek.
Canonovi aparati Ixus i so nekakšen hibrid med fotoaparatom in modnim dodatkom. Te majhne, simpatično oblikovane naprave so na voljo v štirih različnih barvah. Gre torej za aparat, ki je neposreden konkurent Olympusovemu aparatu mju mini, ker pa so mere in oblika večine žepnih aparatov dokaj blizu omenjenima modeloma, se morata oba seveda spopadati tudi z malenkost večjo, a večinoma tudi zmogljivejšo konkurenco.
Canonov najnovejši izdelek je bil pravzaprav že dlje časa pričakovan, saj je bilo doslej mogoče kupiti le dva profesionalna fotoaparata 1Ds in 1Ds Mark II s tipalom velikosti formata leica, ki pa sta bila seveda zelo draga. Z novim modelom 5D so zapolnili vrzel med modeloma 1Ds in 20D, a to seveda ne pomeni, da fotoaparat ni dovolj zmogljiv za najtežje preizkušnje.
Samsung je s svojimi digitalnimi aparati doslej meril predvsem na manj zahtevne kupce. Model Pro 815 je prvi aparat iz njegove ponudbe za zahtevnejše kupce. Samsung je pravzaprav preskočil srednji razred digitalcev in splovil aparat zgornjega razreda, ki naj bi tekmoval tudi s cenejšimi digitalci SLR.
