Tecra A8 je predstavnik poslovnega razreda prenosnikov in prvi Toshibin prenosnik, ki sodi med nekoliko robustnejše modele. Ohišje je odeto v konzervativno sivo-črno barvno kombinacijo, brez določenih elementov modernega oblikovanja prenosnikov. Pač, v poslovnem razredu očitno štejejo druge vrline kot pa prijetno oblikovanje.
Toshibin najcenejši prenosnik meri na nezahtevne uporabnike, ki jim je bolj kot tehnična zmogljivost in opremljenost pomembna cena. Računalnik tako uporablja razmeroma star Intelov procesor Celeron M s taktom 1,46 GHz in vključuje le 512 MB pomnilnika. Pravzaprav se ne sliši tako zelo slabo, vendar dobimo v prenosniku nameščeno Windows Visto Home Basic Edition, to pa strojne zahteve opazno zviša. Četudi gre za najosnovnejšo različico novega operacijskega sistema (mimogrede, prvo, kar opazimo, je to, da v tej različici "manjka" grafični vmesnik Aero). Tako je računalnik pri delu na akumulator (v katerem varčuje z energijo) blizu meje neuporabnosti (razen deskanja), saj je procesorski takt še dodatno znižan. Pozneje smo zaradi potreb meritev naložili operacijski sistem Windows XP Professional Edition, s katerim se je računalnik bistveno bolje obnašal.
Pri novi različici Toshibinega satelita, A100-003, gre za zelo zmogljiv prenosnik po dokaj sprejemljivi ceni. Slednje tudi zato, ker imamo zdaj dva zastopnika Toshibinih računalnikov in to je nekoliko znižalo končne cene ...
V Toshibinem »ultra lahkem« razredu Portégé so pri Toshibi poskrbeli za zelo zanimivo novost – model R400. Zmogljiva in zelo lahka mešanica tabličnega računalnika in notesa že na prvi pogled izstopa iz povprečja. Bleščeče belo magnezijevo ohišje privabi marsikateri pogled. Žal je dokaj bleščeč tudi 12,1-palčni zaslon z ločljivostjo 1280 x 800 pik in osvetlitvijo LED (zaslon je sad sodelovanja Toshibe in Matsushite). Prednost takega zaslona so lepe žive barve, žal pa se je treba navaditi odseva na zaslonu, nekoliko težje je tudi delo na soncu. Vsekakor pa veliko lažje kot z nekaterimi drugimi tabličnimi modeli, ki imajo zaslon občutljiv za dotik (npr. Toshiba Portégé M400). Če smo pri delu s prenosnikom nekoliko neprevidni in se preveč dotikamo zaslona, bodo zelo opazni tudi prstni odtisi na njem. Zaslon je vendarle manj svetleč od tistega pri modelu Portégé M400. Za večjo robustnost so prenosniku k zglobu zaslona dodali še dodatne opornike ob robu, ki skrbijo, da zaslon trdno ostane na mestu (tega model M400 tudi nima).
Tudi na našem trgu je čedalje več prenosnikov, zgrajenih na osnovi (barebone) programa "Verified by Intel" (VbI), ki zagotavlja delovanje osnove z izbranim naborom sestavnih delov, v okviru Intelovih zahtev. Solonote HEL80 (na našem trgu ga najdemo tudi pod drugimi oznakami) je zgrajen na osnovi Compal HEL80 (preizkusili smo že Annijev prenosnik na enaki osnovi), konfiguracija, ki smo jo dobili na preizkus, pa spada med zmogljivejše.
Družino Qosmio bralci Monitorja že poznajo. Gre za Toshibine masivne prenosnike višjega cenovnega razreda, ki so namenjeni predvsem delu z večpredstavnimi vsebinami. Temu je prilagojen skorajda vsak sestavni del računalnika. O zunanjosti le na hitro, saj ostaja enaka kot pri modelu G30-154, ki smo ga preizkusili pred meseci: oba se ponašata tudi z optično enoto, ki predvaja nosilce HD-DVD.
Večino prenosnikov, ki so na voljo v obliki barebone, prodajalci pa sami sestavijo računalnik "do konca", izdelujejo manj znani izdelovalci, ki so dejavni predvsem na trgu OEM (pogosto tudi za najbolj uveljavljena imena iz sveta računalništva). Nekakšna izjema je podjetje Asus, ki je sicer eden največjih izdelovalcev OEM prenosnikov na svetu, obenem pa vendarle ponuja tudi modele pod lastno blagovno znamko. Solonote S96J je zgrajen na osnovi njihovega računalnika iz programa OEM, gre pa za prenosnik s procesorjem Core Duo, 512 MB pomnilnika in 60 GB diska. Za grafiko skrbi ATIjev procesor X1600, zaslon pa prikazuje sliko z ločljivostjo 1280 × 800 pik. Nad zaslonom je vgrajena spletna kamera, ki bo prišla prav tistim, ki uporabljajo programe za neposredno sporočanje ali za videokonference.
Solonote TW3A je še eden v vrsti prenosnikov na osnovi "bareboneov Verified by Intel", ki jih ponuja ta blagovna znamka. Model TW3A je zgrajen na osnovi Quanta TW3A, od katerega si je tudi sposodil oznako. Gre za prenosnik z dandanes že običajno sestavo: procesor Core Duo T2400, 512 MB pomnilnika in 60 GB diska. Nekoliko presenetljivo je v prenosnik vgrajena kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW, saj dandanes zapisovalnik DVD dobimo tudi pri najcenejših prenosnikih. V praksi bomo pri prodajalcih verjetno imeli na voljo predvsem modele z zapisovalnikom DVD. Grafična kartica, GeForce Go 7400, ima 128 MB lastnega pomnilnika, po potrebi pa zaseže še 128 MB sistemskega. Zaslon z diagonalo 15,4 palca ima ločljivost 1280 × 800 pik.
Novi model iz serije Latitude, 131L, je prvi Dellov prenosnik z AMDjevim procesorjem. A žal se ne izkaže najbolj. Kljub temu da sodi med cenejše prenosnike, smo bili razočarani nad njegovimi zmogljivostmi. Pri poslovnem indeksu Winstone 2004 se je izkazal zelo slabo, malce bolje je bilo pri večpredstavnem indeksu, a vendarle pod pričakovanji. Poleg dvojedrnega Turiona 64 X2 s taktom 1,8 GHz, imamo še 512 MB delovnega pomnilnika, čeprav si tu grafična kartica odvzame še 64 MB. Končni rezultat je torej dovolj za brskanje po spletu in nezahtevna pisarniška dela. Tudi grafična kartica ni ravno zadnji krik mode. Pri programu 3D Mark 2000 SE smo namerili rezultat 4723; to je vendarle dovolj za malce starejše igre. Čeprav ima prenosnik nalepko, ki trdi, da je "Vista Capable", je to bolj za silo kot zares.
Toshibin malček Portégé R200 je do skrajnosti prignan ultra lahki prenosnik. Magnezijevo ohišje meri na najdebelejšem delu le dva centimetra v debelino, tehtnica pa pokaže dober kilogram in četrt. Še tanjši in lažji je ta računalnik po občutku. Ko odpremo pokrov zaslona, pa na nas ne deluje kot pritlikavec, temveč dobimo vtis povsem spodobnega računalnika. To dokazuje tudi njegova notranjost, ki je sicer že nekoliko zastarela. Nizkonapetostni procesor Pentium M s taktom 1,3 GHz obljublja skromno porabo, ki pa se pozna tudi pri zmogljivosti prenosnika. Ko ni priključen na napajanje iz vtičnice, mu pri varčnem načinu dela kar malo pohaja sapa. Za to je kriva tudi naša razvajenost, saj že skoraj vse leto dobivamo na preizkus prenosnike z dvojedrnimi procesorji. Na hitrostnem preizkusu je računalnik po pričakovanju pristal v povprečju.
