Varnostno podjetje Check Point se je v svoji raziskavi, ki so jo poimenovali Achilles, poglobilo v signalni procesor DSP, ki ga vsebujejo vsi moderni čipi SoC, ki poganjajo (tudi) moderne mobilne telefone. Konkretno so raziskali DSP, ki je vgrajen v SoCe Snapdragon, podjetja Qualcomm.
Osrednji procesorji so navadno tista računalniška komponenta, o kateri se uporabniki ob nakupu novega računalniškega sistema dlje časa odločamo. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
Intel že trži procesorje s 14 nm tehnologijo, AMD pa šele napoveduje prehod z 28 na 20 nm. So rešitev za AMD 64-bitne arhitekture ARM?
Grafični procesorji že dolgo niso deležni zgolj nalog čim hitrejšega poganjanja iger, temveč znajo močno pospešiti tudi obdelavo videa ali pa nam služiti denar z rudarjenjem kriptovalut. Nič čudnega, da je danes izbira grafičnih kartic tako pesta. Preizkusili smo model Sapphire Radeon R7 265 Dual-X, ki se uvršča v zlato sredino ponudbe.
Intel je junija predstavil osveženo družino procesorjev, ki sliši na tovarniško ime »Haswell Refresh«. Spremembe na površju niso prav velike, večina modelov je poleg nove številčne oznake pridobila 100 MHz višji delovni takt in je tako od dva do tri odstotke hitrejša od predhodnikov. Mi pa smo med njimi našli tudi procesor, ki se zdi idealna izbira za novodobni računalnik. Je zmogljiv in obenem nadvse varčen.
Številni uporabniki zmotno menijo, da so procesorji v mobilnih napravah podobno zmogljivi kot tisti v osebnih računalnikih. Toda še zdaleč ni tako, saj so zaradi potrebe po varčevanju električne energije tudi zmogljivosti znatno nižje.
Da je prav vsak procesor mogoče gnati višje od delovnih taktov, ki mu jih je namenil izdelovalec, ni nobena skrivnost. Zato smo preverili, koliko rezerve pravzaprav premorejo sodobni procesorji. Z nekaj potrpljenja namreč iz njih lahko iztisnemo še marsikateri atom zmogljivosti.
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne preseneča, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Da so procesorji za osebne računalnike danes (in že od nekdaj) razdeljeni na dva tabora, verjetno ni treba posebej razlagati. Intelu pripada daleč največji del pogače, preostalo je zapolnilo podjetje AMD.
Procesorji so navadno tista računalniška komponenta, okoli katere se uporabniki dlje časa odločamo, ko gre za nakup novega računalniškega sistema. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od samega uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino svojega življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
