Svet se pripravlja na morda eno najpomembnejših tehnoloških novosti v zadnjih desetletjih - prihod 3D televizije. Tako vsaj trdijo vsi ponudniki po vrsti, od izdelovalcev opreme do ponudnikov vsebin. Toda kljub številnim navdušujočim možnostim, nova tehnologija prinaša tudi kup pasti. Dobro se jih je zavedati, preden oddrvimo v trgovine in pokupimo vse, kar je treba, da bi tudi doma uživali v treh dimenzijah.
Med množico vmesnikov, ki jih dandanes najdemo na zadnji strani televizorjev, se pogosto znajde tudi servisni vhod za nadgradnjo programske opreme v najrazličnejših oblikah. LG uporablja vmsenik USB. Smo slišali prav? "Univerzalno" serijsko vodilo?
Svet se pripravlja na morda eno najpomembnejših tehnoloških novosti v zadnjih desetletjih - prihod 3D televizije. Tako vsaj trdijo vsi ponudniki po vrsti, od izdelovalcev opreme do ponudnikov vsebin. Toda kljub številnim navdušujočim možnostim, nova tehnologija prinaša tudi kup pasti. Dobro se jih je zavedati, preden oddrvimo v trgovine in pokupimo vse, kar je treba, da bi tudi doma uživali v treh dimenzijah.
Ena največjih novosti, ki jih pričakujemo v letu 2010, je zagotovo prihod 3D televizije in vsega, kar sodi zraven. Ta hip je sicer še težko reči, ali gre res za revolucijo ali zgolj marketinški trik, ki bo rešil finančno prihodnost precej opešanih izdelovalcev zabavne elektronike ter ponudnikov vsebin, toda napoved vsekakor zbuja vso pozornost javnosti. Novost utegne precej spremeniti televizijo, kot jo poznamo danes, pa ne samo to - najbrž tudi področje računalništva v celoti.
V posebni poletni izdaji revije Monitor smo se izčrpno posvetili velikim televizorjem LCD. A tehnologija tekočih kristalov ni povsem prevladala, čeprav je res, da obvladuje večino trga. Ni vse zlato, kar se sveti, pravijo. In ni vse LCD, kar je plosko in prikazuje gibljive slike. Lahko je tudi plazma.
Današnji televizorji so vsekakor nekaj več kot katodne pošasti, ki smo jih kupovali še nedavno (in jih marsikdo med nami še vedno uporablja). Nekaj več že zato, ker so večji, ker so digitalni, pravzaprav zato, ker so v osnovi kar veliki računalniški monitorji. Nekateri pa se sploh pohvalijo s tem, da jih lahko tudi omrežimo, nekateri to poudarijo celo s svojim imenom.
V posebni poletni izdaji revije Monitor smo se izčrpno posvetili velikim televizorjem LCD. A tehnologija tekočih kristalov ni povsem prevladala, čeprav je res, da obvladuje večino trga. Ni vse zlato, kar se sveti, pravijo. In ni vse LCD, kar je plosko in prikazuje gibljive slike. Lahko je tudi plazma.
Če ste utegnili prebrati nasvete in pojasnila o tehnologiji in nakupu televizorjev LCD, ste se teoretično dovolj podkovali, da se izognete nakupu mačka v žaklju. A tudi tistim, ki ste o tej tematiki veliko vedeli že prej, bo, vsaj upamo, koristil podrobnejši pregled dela ponudbe slovenskega trga.
Ste kdaj vstopili v res veliko tehnično trgovino, v kateri vas pozdravi cela falanga velikih sodobnih televizorjev? Tam stojijo in vas napadajo, vsak s svojo ceno in goro tehničnih podatkov. Saj so privlačni, a kaj ko so si podobni kot jajce jajcu, katerega izbrati? Kje začeti? Pripravili smo nakupovalni vodnik, s katerim boste strahovlado v prodajalni televizorjev prevzeli vi, kupec.
V poplavi najrazličnejših modelov visoko ločljivih televizorjev je resnično težko izbrati favorita. Izdelovalci se zato trudijo v svoje izdelke vgraditi vse več novih tehnologij, ki skušajo vse bolj izboljšati prikazano sliko, saj je ta eden glavnih kriterijev pri odločitvi za nakup. Pot do idealnega visoko ločljivega televizorja se zdi strma, a ne nedosegljiva.
