Prihaja Wi-Fi HaLow
Brezžična tehnologija z nizko porabo energije, dolgim dosegom signala in množično povezljivostjo je namenjena napravam IoT.
Brezžična tehnologija z nizko porabo energije, dolgim dosegom signala in množično povezljivostjo je namenjena napravam IoT.
Intel je poleg nove generacije procesorjev na svojem dogodku pokazal tudi programsko opremo za povezovanje računalnika in telefonov – tako Android kot iPhone.
Naslednja generacija standarda Wi-Fi bo sicer predvidoma nared šele okoli leta 2024, vendar že današnji orisi nakazujejo, da bo šlo za pomembno nadgradnjo. Prvi standard Wi-Fi sicer sega že v davno leto 1997, od tedaj pa smo doživeli šest večjih nadgradenj standarda. Zadnja sega v leto 2019, poznamo pa jo pod kratico 802.11ax.
V spletnih trgovinah so se začele pojavljati kletke, ki naj bi ščitile pred »nevarnim« sevanjem usmerjevalnikov Wifi in omrežji 5G.
Internet postaja z brezžičnimi omrežji 2G, 3G in 4G ter WiFi vse dostopnejši tudi na potovanju. Na katere načine dostopamo do njega? Kako se prijavimo? Kaj, ko prijava ne uspe? Koliko stane?
Kot smo zapisali na prejšnji strani, se je oblikovanje brezžičnih usmerjevalnikov premaknilo k zunanjim antenam in privlačnemu videzu. Oboje se še najlepše vidi prav pri najdražjih modelih, saj nekateri s svojo obliko prav pritegnejo pozornost.
Najnovejši standard brezžičnih povezav sliši na kratico AC in ga letos najdemo pri več kot polovici preizkušenih modelov usmerjevalnikov. Seveda je v isti sapi treba dodati, da bo usmerjevalnik s standardom AC večini domov bolj malo koristil, saj večina odjemalcev, se pravi računalnikov in pametnih naprav, tega standarda še ne razume. Tako kot smo potrebovali nekaj let, da se je na usmerjevalnikih in odjemalcih uveljavil standard n, bo treba za vsenavzoči standard AC še nekaj časa počakati.
Brezžična omrežja WiFi so danes vsepovsod, a se kljub temu redno ubadamo z vprašanjem, kako bi bilo kar najlaže pokriti večji prostor ali pa omrežje spraviti dlje, kot je običajno. Rešitev je veliko, tokrat smo si ogledali eno izmed najenostavnejših.
Slovenci imamo z internetom pravzaprav srečo, saj je že dolgo na voljo v večini domov in se hitrost povezav vztrajno veča. Tako veliko priključkov pripelje v domovanje več interneta, kot ga lahko uporabimo, in odvečno pasovno širino bi morali deliti z drugimi.
Pred kratkim smo v Monitorju preizkušali brezžične usmerjevalnike, ki iz leta v leto presenečajo z višjimi hitrostmi. Pri dometu domačih omrežij je vendarle videti bolj malo napredka, saj so še vedno podrejena zakonom fizike.