Elon Musk, ustanovitelj podjetja Neuralink, trdi, da si je prvi človek s čipom te znamke v možganih popolnoma opomogel po operaciji in je že sposoben zgolj z mislimi upravljati računalniški kazalec na zaslonu.
Raziskovalka inštituta MIT, Lauren Ramlan, je uspela zagnati 30 let staro računalniško igro Doom na dejanskih črevesnih bakterijah.
Količina podatkov, ki jih človeštvo hrani v digitalni obliki strmo narašča, današnje tehnologije za hrambo pa bodo kmalu postale resna ovira za nadaljnjo rast. Diski in pomnilniške enote se preprosto povedano prevelike, prepočasne, nudijo premalo prostora in porabijo preveč energije.
Znanstveniki iz univerze Stanford so razvili in uspešno preizkusili poseben možganski vsadek, s katerim lahko uporabnik “tipka” znake in besede zgolj z mislijo nanje. Vsadek so uspešno preizkusili s prostovoljcem, ki ima paralizirane roke, s pomočjo prototipnega vmesnika BCI (brain-computer interface) pa je uspel v računalnik vnašati besedila s hitrostjo tja do 90 znakov na minuto. Za primerjavo, povprečna hitrost tipkanja z navadno tipkovnico je nekje med 150 in 200 znaki na minuto.
Program AlphaFold, ki uporablja umetno inteligenco za napovedovanje zvijanja proteinov in s tem rešuje enega največjih problemov moderne biokemije in medicine, je lani pometel s konkurenco, letos pa že dobil dostojnega konkurenta. Med čakanjem na objavo podrobnosti o algoritmu so namreč znanstveniki pripravili odprtokodni algoritem RoseTTaFold, ki se mu je zelo približal. Trenutno sta odprtokodna oba.
Ko je Microsoft pred tremi leti objavil, da je skupaj z raziskovalci z Univerze v Delftu uspel ustvariti Majoranova stanja, kar bi korenito izboljšalo delovanje kvantnih računalnikov, je v skupnosti završalo. Microsoft sicer ves čas caplja za Googlom in IBM-om pri razvoju kvantnega računalnika, a odkritje bi ga izstrelilo naprej. Članek, ki je tedaj pristal v reviji Nature, so sedaj umaknili – zaradi napak.
Nevronska mreža za umetno inteligenco, ki jo razvija Googlova podružnica DeepMind, sicer bolj znana po programih za igranje goja in podobnih iger, je rešila enega največjih izzivov v biologiji. Predvidela je tridimenzionalno zgradbo nekega proteina, ne da bi imela kakršnekoli eksperimentalne podatke.
