Upravljanje in pomoč na daljavo
Programski paket ISL Light, o katerem smo v naši reviji že pisali, je dobil dodatek ISL AlwaysOn, ki že uveljavljenemu paketu dodaja nove razsežnosti.
Programski paket ISL Light, o katerem smo v naši reviji že pisali, je dobil dodatek ISL AlwaysOn, ki že uveljavljenemu paketu dodaja nove razsežnosti.
Če imate spletno kamero, ste gotovo že poskusili, kako se v praksi obnese prenašanje videa na daljavo. Z enostavno in razširjeno programsko opremo lahko to danes izvedemo v zelo kratkem času. Vendar pa nad kakovostjo in ponujenimi zmožnostmi najbrž nismo preveč navdušeni. Opazili smo, da bi nam tako komuniciranja lahko odprlo povsem nov spekter dodatnih možnosti, seveda ob uporabi zmogljivejše strojne in programske opreme. Nekaj "resnih" sistemov na to temo smo preizkusili tudi sami.
Poznamo omrežne diske NAS, omrežne diske SAN in diske, ki jih neposredno vstavimo v računalnik (t. i. DAS - Direct Attached Storage). Poznamo pa tudi diske DAS, ki so zunanji, priklopljeni prek USB ali, v zadnjem času, prek vmesnika SATA.
Ni pomembno, koliko diskovnega prostora imamo na voljo, le vprašanje časa je, kdaj ga bomo v celoti napolnili. Omrežni diski (NAS - Network Attached Storage) poskušajo to težavo omiliti. Obljubljajo, da je dodajanje novega in novega diskovnega prostora enostavno in poceni. Pa je res?
Danes skorajda ni več pomembno, kam postavimo računalnik. Z dostopnostjo in množičnostjo najrazličnejših povezav ga ni več ne težko ne drago omrežno povezati. Dostop je mogoč z oddaljenih krajev ali celo z drugega konca sveta. Prostorskih omejitev skorajda ni več. Še vedno pa se rado zgodi, da moramo nujno prevzeti nadzor nad tipkovnico, miško in zaslonom oddaljenega računalnika. Takrat pokažejo programi za nadzor na daljavo svojo pravo vrednost. Njihova uporabnost in priljubljenost se hitro večata, ponudbe je čedalje več, zato smo jih tokrat kar nekaj vzeli pod drobnogled.
Zavedanje najrazličnejših nevarnosti, ki prežijo na nas v svetovnem spletu, se je v zadnjem času skokovito povečalo. Vedno več posameznikov in podjetij se ozira po programski opremi ali po namenskih varnostnih napravah, ki bi jim omogočile varno poslovanje in jih v določeni meri razbremenile. Vsemu povpraševanju seveda hitro sledi ponudba, na trgu se je že znašlo precejšnje število namenskih varnostnih naprav. Ogledali smo si, kako in na kakšne načine se izdelovalci lotevajo težav in ali so upravljavcem omrežij in varnostnim inženirjem res v pomoč.
Ponudba varnostnih naprav in varnostne programske opreme je vse pestrejša in vse bogatejša. Tako postaja ob vedno večjem zavedanju o (ne)varnostih svetovnega spleta vse teže pravilno izbrati ustrezno programsko opremo. Združevanje programske opreme v namenske naprave nam te odločitve v nobenem primeru ne olajša, nabor storitev se namreč (pre)hitro širi. Ogledali smo si, kako se v teh novih razmerah obnesejo Networks Defender ND 310, Cisco ASA 5520, Microsoft ISA Server 2004 in odprtokodni sistemi na podlagi Linuxa.
Že 13. maja 2005 je Microsoft napovedal, da bo skušal rešiti večino varnostnih težav končnega uporabnika z enovitim izdelkom - Windows OneCare. Po približno pol leta smo beta različico vendarle lahko preizkusili.
Core Force je osebni požarni zid, ki ga namestimo v osebni računalnik. V tesni povezavi s sistemskim okoljem budno pazi na vse dostope do datotek, na dostop do podatkov v registru in nadzoruje vse vrste omrežnih povezav.
Nad vremenom se razburjamo bolj ali manj vsi, zelo verjetno tudi sami vremenarji. Še več, jezimo se tudi na vremenarje, čeprav nam je vsem jasno, da za muhavost narave niso nič krivi. A tehnika je že tako napredovala, da smo lahko vremenarji kar sami in se bomo potemtakem tudi razburjali sami nase. No, če že pri napovedi ne bomo vedno natančni, bomo imeli vsaj natančne vremenske podatke za okolico našega doma. Govor je o vremenskih postajah, pa ne tistih, ki jih pod tem imenom za nekaj tisočakov prodajajo v supermarketih, temveč tistih resnih, ki jih lahko priklopimo na računalnik in prek njega v splet.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih