Microsoftova Površina še vedno ni našla množičnega uspeha, a so bile vse generacije dovolj dobro sprejete, da v Redmondu še vztrajajo. Dodatni razlog, zakaj naprave Surface sploh obstajajo, je ta, da naj bi z njimi v Microsoftu pokazali drugim izdelovalcem, kako naj bi bile videti moderne okenske tablice.
Logika izdelovalcev poceni tablic je nekako takale. Ko kupec pride v trgovino, na policah vidi različno velike pravokotnike. Vsi se skušajo predstaviti kot odlične tablice, ki bodo znale dostaviti spodobno uporabniško izkušnjo. Med vsemi pravokotniki sta na prvi pogled le dve razliki. Prva je velikost zaslona in tu izbiramo bolj ali manj med 7- in 10-paličnimi različicami. Pomembnejša razlika med črnimi pravokotniki je v očeh izdelovalcev poceni tablic seveda cena.
Telefonov, ki so odporni proti padcem, je vedno manj. Praktično nemogoče je zagotoviti, da bo pametni telefon varen ob rabi v težkih razmerah. Največ krivde za to je seveda mogoče pripisati zaslonu, ki je s svojo stekleno površino najbolj ranljiva točka teh naprav. Največ, kar je mogoče doseči pri pametnih telefonih, sta vodotesnost in odpornost proti prahu. To dvoje se je v zadnjih dveh letih znašlo v skorajda vseh Sonyjevih telefonih in kar nekaj konkurence je temu trendu sledilo. Proti udarcem pa je pametne telefone praktično nemogoče zavarovati. Največ, kar lahko naredijo izdelovalci, je to, da zasnujejo debelejše ohišje, nato pa upajo na najboljše. Pri tej taktiki gre za to, da je enako visoko varnost mogoče zagotoviti vsakemu telefonu, če ga oblečemo v ustrezno ohišje/plastiko/gumo.
HTC je spet presenetil, saj je zopet našel zelo kakovostno in prijetno mešanico gume in plastike. Desire 820 v roki deluje odlično in ko ga primerjamo z nekaterimi izdelki kitajskih podjetij, je lažje razumeti, zakaj so telefoni HTCja, Sonyja in LGja narejeni dosti bolje. Desire je tudi lep telefon, ki ga krasijo preproste linije in barvne kombinacije. Ohišje je ene barve, izbiramo pa lahko med različnimi barvami prednje obrobe.
Očitno so v Lenovu ravno modelu Vibe X2 namenili največ pozornosti. Najbolj so se potrudili pri oblikovanju, ki je med vsemi mobilnimi napravami tega izdelovalca daleč najlepše. Ohišje je narejeno iz treh plasti in vsaka je druge barve. Telefon je mogoče dobiti v različnih barvnih kombinacijah in videz je všečen. Predvsem gre za nov pristop, za katerega upamo, da se bo obdržal, saj plasti ustvarijo prijetno ohišje. Telefon je tudi nadvse lahek in tanek, žal tudi zaradi baterije, ki zmore le 2300 mAh, to pa je za današnje čase zelo malo.
Strojno je Lenovov Vibe Z2 Pro zmogljiva naprava, saj se lahko pohvali s specifikacijami, ki so trenutno na voljo v najboljših telefonih. Procesor Snapdragon 801 s štirimi jedri računa pri 2,5 GHz in ima na voljo tri gigabajte pomnilnika. Shrambe je zajetnih 32 gigabajtov in Lenovo se je zlahka odločil, da v telefonu ne bo prostora za kartico micro SD.
Samsung se je na upad prodaje svojih telefonov začel odzivat z napravo Alpha, ki je skušala uvesti novo smernico oblikovanja korejskega giganta. To je Alphi tudi uspelo, saj je šlo za tanek, skorajda železen telefon, ki je imel bolj malo skupnega z linijo Galaxy S. Šlo je tudi za enega lepših telefonov, ki so prišli iz Samsungovih tovarn. Alpha je bila odgovor na kitajske izdelovalce, kot je Xaomi, ki so začeli z lepšimi in cenejšimi telefoni spodjedati Samsungov profit. Alpho so sicer v Samsungu ukinili, a so jo nemudoma nadomestili z linijo A in najprej smo dobili v roke model A5.
LG L50 je telefon, ki ga ne bi smelo biti, oziroma ne bi smel biti na voljo leta 2015. Gre za tako podhranjen kos strojne opreme, da se ob njegovi rabi vrnemo nekaj let nazaj. V čas, ko strojna oprema operacijskega sistema Android ni mogla gladko gnati. L50 poganja Mediatekova kombinacija jeder Cortex A7, ki so že tako namenjena varčnemu delovanju. Gre za dve 1,3 GHz jedri, ki imata na voljo le 512 megabajtov pomnilnika. Slednjega v megabajtih leta 2015 ne bi smeli več šteti in kombinacija s procesorji je resnično porazna.
Tokratna telefona LG sta si cenovno zelo blizu, saj je med njima le deset evrov razlike. Drugače sta oba nižjega razreda, a sta si strojno tako različna, da je težko verjeti, da nosita enak logotip. Nekaj podobnosti sicer še je med njima in največja je zaslon.
To, da so pametni telefoni nadomestili žepne fotoaparate, je jasno že nekaj let in glede na napredek optike v mobilnih napravah tudi ni več presenečenje. Seveda sama kakovost slik še vedno ni na ravni boljših žepnih fotoaparatov, to je še posebej vidno v slabših svetlobnih razmerah. Kljub temu so moderni pametni telefoni zmožni s svojo zadnjo kamero zajeti lepe fotografije, a smo počasi prišli do točke, ko je kakovost slik bolj omejena s prostorom za lečo in senzor. Pred tem so bile slabše slike s telefonov predvsem posledica nedorasle tehnologije, zdaj pa smo trčili ob zid fizikalnih zakonov. To je morda tudi eden od razlogov, zakaj so izdelovalci začeli več pozornosti posvečati prednjim kameram. Ti kosi opreme so bili namenjeni predvsem videoklicem in so vedno zaostajali za zadnjo kamero. Z njimi je bilo sicer mogoče tudi slikati, a so bile slike, zajete s prednjo kamero, še ne dolgo tega na ravni fotoaparatov iz prvih mobilnih telefonov. V zadnje pol leta smo priča telefonom, ki imajo na prednji strani vedno zmogljivejše kamere. Prvega smo preizkusili prejšnji mesec, ko smo imeli v rokah Lumio 735, ki je imela na prednji strani 5-megatočkovno kamero.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
