Sliko in zvok je od računalnika do televizorja najlažje peljati prek kabla HDMI. Seveda taka povezava deluje le takrat, ko sta obe napravi v neposredni bližini. Za tiste, ki takšnega razkošja ne poznajo, pa skuša poskrbeti podjetje Conrad.
LG je razvil nov zaslon z e-črnilom, ki ga je mogoče ukrivljati. Prvo je izdelek s tem zaslonom predstavilo rusko podjetje Weixler in ga poimenovalo Flex one.
Japonski velikan je pri svoji mobilni strategiji stavil na Android in na trg pripeljal nove različice telefonov Xperia. To so tudi zadnji telefoni z Japonskega, ki še nosijo logotip nekdaj močnega partnerstva Sony Ericsson.
Preizkusili smo "nizozemsko" tablico Yarvik, ki jo poganja Android 4.0. Kot kaže, je to znanilec prvega vala "kitajskih" naprav, ki bodo pozabile Android 3.0 ali zdaj res že prastari 2.3 Gingerbread.
Na tokrat opisani tablici Iconia so na hrbtni strni olimpijski krogi, ki dajejo vedeti, da je Acer partner olimpijskih iger. Poleg športnega pridiha je A510 ena tistih tablic, ki jih že iz embalaže poganja Android 4.0.
Asus je pri poimenovanju svojih tablic opustil oznako EEE, ki jo je uporabljal že od prvih mini prenosnikov. Tablice so zdaj del družine Transformer Pad in najšibkejšega člana smo dobili na preizkus.
Spletna pošta in poplava družabnih omrežij prinašata s seboj veliko količino stikov, raztresenih po različnih spletnih rokovnikih. Konsolidacijo in urejanje spletnih stikov skuša postoriti več aplikacij. Tudi Neiio.
S pohodom Dropboxa in drugih oblačnih shramb smo si hitro ustvarili več računov, kjer imamo shranjene datoteke. Doslej je bilo treba za prenos datotek med različnimi shrambami kot vmesno postajo uporabljati prostor na računalniku, Otixo pa vse postori v spletnem brskalniku.
Od Comodorja C64 smo čakali, da bi dobili v roke računalnik, ki bo stlačen v tipkovnico. Podjetje Joy-it je naredilo prav to in po vseh možnih oblikah mini računalnikov smo zdaj dobili še tipkovniškega.
Brezžično pošiljanje slike od računalnika do televizorja je skušal vsak izdelovalec rešiti po svoje. Večina teh poizkusov ni bila uspešna, zato je Intel vzel reči v svoje roke in razvil standard WiDi.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
