Canon je svojo linijo aparatov DSLR v zadnjem času še nekoliko izpopolnil, tako da imajo uporabniki še kakšno izbiro več. V spodnjem razredu imamo tako kar tri modele, konkretno EOS 1200D, EOS 750D in sorodni EOS 760D. Tokrat smo preizkusili srednjega izmed njih, 750D. Namenjen je nekoliko zahtevnejšim domačim uporabnikom, tistim, ki bi si glede na povsem vstopne modele želeli nekoliko več.
V zadnjih nekaj letih nas tekma dolgih goriščnic oziroma čim večjega razpona zuma nekoliko spominja na nekdanjo tekmo v megapikslih. Pri teh so proizvajalci končno nekako odnehali, delno tudi zato, ker so že vsi aparati prišli do vrtoglavih ločljivosti. No, pri zumih tudi gremo v to smer – novi prvak v tej tekmi je Nikonov Coolpix P900, ki ima kar 83-kratni zum.
Nikonov novi D7200 je naslednik modela D7100, ki je bil, jasno, naslednik modela D7000 izpred petih let. Gre za aparate, namenjene zahtevnim domačim oziroma amaterskim uporabnikom, a se povsem dobro odnesejo tudi pri profesionalni rabi. Sicer jih od profesionalne rabe loči predvsem velikost tipala. V tem primeru gre za tipalo s faktorjem goriščnice 1,5, dražji modeli imajo po navadi tipalo polne velikosti.
Nikonov D5500 se uvršča v sredino zrcalnorefleksnih fotoaparatov, namenjenih amaterskim fotografom, torej aparatov, ki uporabljajo manjše tipalo od klasičnega Leica formata. Nad njim je po zmogljivostih (in ceni) model D7200, pod njim pa D3200 (ravno v teh dneh prihaja tudi njegov naslednik).
Pred tremi leti so v Sonyju predstavili skoraj žepni kompaktni aparat najvišjega ranga, model RX100. Ta je takrat sodil v povsem svoj razred, tako po kombinaciji zmogljivosti oziroma tehničnih lastnostih kot po ceni. V presenetljivo majhnem ohišju je ponudil odlično, veliko tipalo, pred katerim je bil izredno uporaben zumirni objektiv z zelo veliko (svetlo) zaslonko. Aparat je požel veliko pohval in je bil za Sony kar lep uspeh – za prodajne rezultate sicer ne vemo, a je tudi po treh letih še vedno zelo hvaljen aparat, ki še ostaja v prodaji.
Pred nedavnim smo imeli večji preizkus zmogljivejših kompaktnih aparatov, ki so ponujali predvsem širok razpon goriščnic. Na preizkusu smo imeli nekoliko dražje, zmogljivejše modele, a se je ta segment aparatov cenovno opazno razširil. V spodnjem delu tako najdemo Nikonov Coolpix L340, ki za presenetljivo nizkih 179 evrov ponuja kar 28-kratni zum.
Nikon že kar dolgo časa ponuja vodotesne fotoaparate, najnovejši tak model je Coolpix AW130. Gre seveda za naslednika modela AW120 (in njegovega predhodnika AW110). Aparat je še vedno razmeroma majhen, pravzaprav gre za enega izmed manjših vodotesnih aparatov – vsekakor ga brez težav spravimo v žep. Ohišje je nadvse trpežno, menda zdrži padec na trda tla z dveh metrov, kar ne preseneča.
Nikonov model Coolpix S7000 je aparat, ki bi nekoč zasedal zgornji del zmogljivostne lestvice, danes pa je nekje na sredini, če ne celo nižje. Gre namreč za zelo dober aparat, ki po razmeroma ugodni ceni ponuja presenetljivo veliko.
Olympus že nekaj časa ponuja zmogljive žepne aparate, namenjene zahtevnejšim uporabnikom, ki pa si želijo aparat tudi shraniti v žep. Temu segmentu nekako pravimo segment »zum za popotnike«, saj gre za prilagodljive aparate s širokim razponom goriščnic, ki pa so kljub temu dovolj majhni in lahki, da jih lahko hitro in enostavno pospravimo. Tak je tudi model SH-1, ki je že nekaj časa na trgu.
Olympus je bil med prvimi, ki so že pred leti ponudili majhne žepne, vodotesne fotoaparate, pravzaprav so imeli do zdaj res veliko različnih odpornih modelov. Tak je tudi novi Tough TG-3, ki uradno zdrži potop do petnajst metrov globine in padec na trda tla z dobrih dveh metrov. Pri potopu sicer na splošno velja, da lahko brez težav računamo tudi na kak meter več, pri padcu na tla pa raje kaj manj.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
