Robote si predstavljamo kot nekaj, kar premore umetno inteligenco, nekaj kar bo v prihodnosti morda celo zavladalo svetu. Toda, roboti so danes tudi nekaj, kar s pridom uporabljajo policije tega sveta. Od usmerjevalcev prometa, do letečih trotov. Od tod do vojaških ubijalnih trotov pa je le še korak…
Avstralci so ugotovili, da GPS tam doli stalno laže za poldrugi meter, zato bodo svoj kontinent premaknili za dva metra, da bodo vsaj leta 2020 na pravem mestu. Do tedaj bodo poiskali trajnejšo rešitev, dodajajo, ker nenehno premikanje res ne vodi nikamor.
Ni ga, ki še ne bi slišal za mobilno igro Pokemon Go. Nekateri se smejijo gorečim lovcem na digitalne zveri, drugi se jim z veseljem pridružijo pri nadvse zabavnem početju, za katerega ne potrebuješ drugega kot soliden pametni telefon. Pokemonov so veseli starši, ki otroke končno laže zvabijo izpred škodljivih zaslonov na svež zrak, posamezniki z odvečno težo, ki med lovom brez muk kurijo kalorije, psi, ki imajo izdatnejše sprehode kot kdaj prej, in še kdo bi se našel. Pokemoni so dobesedno obsedli svet. Kaj, zakaj in kako, si bomo ogledali v tem članku.
Večino svojih storilnih aplikacij sem zaenkrat zaupal Googlovemu ekosistemu, zato tudi že leta uporabljam Nexuse. Trenutno je moj telefon Nexus 6P.
Na svojem androidu daleč najbolj cenim namenske aplikacije, ki hitro postorijo natanko to, kar od njih pričakujem, čeprav me včasih katera izmed njih tudi pošteno ujezi.
iPad uporabljam bistveno več kot telefon, brez dvoma. Zato tam uporabljam precej več aplikacij kot na telefonu, čeprav je tudi na iPhonu z njimi zasedeno kar nekaj namiznih zaslonov.
Telefon ni nekaj, kar bi stalno držal v rokah, temveč je moj švicarski žepni nož z zbirko najrazličnejših programov, ki tu in tam pridejo prav. Trenutno jih je 127. Lepa številka.
Na mojem iPhonu imam 57 aplikacij, nobene pesmi, nobenega videa, malo čez sto fotografij.
Digitalno življenje sem si uredil tako, da lahko uporabljam katerokoli platformo, saj so aplikacije in storitve, ki jih uporabljam, na voljo za vse telefone.
Na osebnem računalniku in tablici od nekdaj prisegam na Applov sistem. V žepu pa nosim Androida.
Kar nekaj let je že tega, kar smo v Monitorju prvič združili uredniške sile in popisali, kaj vse se nam programskega valja po naših računalnikih. Ker živimo v mobilnem svetu, je dandanes to smiselno ponoviti le za mobilne telefone (in tablice).
Včasih blesteča vizija in velike besede niso dovolj, da bi nova tehnologija uspela. Pravzaprav neuspehi številčno prevladujejo nad srečnimi konci, a na srečo smo ljudje bolj vajeni slednjih.
Izdelovalci električnih avtomobilov nam dopovedujejo, da je prihodnost avtomobilov samovozeča in električna. Zagotovo bo samovozeča, da pa bo lahko električna, bo morala najprej postati litijeva. Množična uporaba električnih avtomobilov bo terjala večjo proizvodnjo litij-ionskih baterij, kar ni zastonj in brez vpliva na okolje. Litij namreč v baterijah potrebuje strupene pomočnike, in to ne malo.
Koga ali kaj bi označili za »najboljši par« v svetu avtomobilizma? Avtomobilska industrija je prepričana, da med zelo posrečene zakone lahko uvrstimo tudi sožitje elektromotorja in motorja z notranjim zgorevanjem – t. i. hibridni pogonski sklop.
Mislili smo, da ni mogoče videti nič več novega. Dobra štiri leta so minila, odkar je prišla na trg prva različica Raspberry Pi. Navdušenci smo, zahvaljujoč močni skupnosti in bogati dokumentaciji, sledili večini sprememb tako pri strojni kot tudi programski opremi. In ko smo mislili, da smo videli že vse, se je na nekem spletnem portalu za projekte znašla nova dobra zamisel … Za kaj vse torej lahko uporabimo to – Malino?
Za marsikaterega računalnikarja je pokritost z brezžičnim signalom pomembnejša od dobre hrane in pijače. Težko namreč tolerirajo počasno (in vse počasnejše) brskanje po spletu, nezmožnost tekočega predvajanja pretočnih video vsebin, izpade brezžičnega omrežja itd. V nadaljevanju predstavljamo vrsto učinkovitih nasvetov, kako poskrbeti za kar najboljšo možno pokritost z brezžičnim signalom.
Googlova alternativa Microsoftovim Oknom je operacijski sistem Chrome OS. V želji, da bi ta dosegel čim večje število uporabnikov, ga je Google dal brezplačno v uporabo izdelovalcem računalnikov, a so ga ti namenili pretežno najcenejšim prenosnikom. Z malce iznajdljivosti pa si Chromebook lahko »izdelamo« tudi sami.
Prodaja osebnih računalnikov zadnja leta vidno nazaduje. A naj nas to ne preslepi, tudi usihajoče področje ima obetavne kategorije rasti. Ena najbolj očitnih so t. i. igričarski računalniki, saj ne poznajo omejitev igralnih konzol, na njihov prodajni razcvet pa vpliva tudi vse večje zanimanje za navidezno resničnost (VR).
Pametni telefoni in tablice so nadvse zmogljive vsestranske naprave, ki jim spekter delovanja dodatno razširimo, če jim odstranimo okove, v katere so jih vpeli izdelovalci strojne in programske opreme.
Mobilni operaterji nam vsako drugo leto velikodušno priskrbijo nov pametni aparat, zato ni malo domov, v katerih po policah nabira prah stari iPhone, v predalu leži naprava z Androidom, otroci pa se igrajo s pozabljenimi telefoni Windows Phone. Še tako poceni in zastarel telefon je kompleksna naprava, sposobna vrste opravil.
Danes je vse v spletu. Če želimo vedeti, kaj počnejo prijatelji ali znanci, preverimo njihovo Facebook stran. Utrinke z njihovega letovanja si ogledamo na spletišču YouTube. Navadili smo se, da zasebnosti ni več. Življenje prosto delimo z drugimi. Po prvih sramežljivih korakih z nekaj negibnimi slikami želimo še. Tudi objava video posnetkov nas ne zadovolji več. Hočemo, da internet diha z nami v realnem času. S pretočnimi storitvami.
Večina uporabnikov mobilne naprave, torej pametne telefone in tablice, uporablja predvsem za uživanje vsebin, le redkeje za ustvarjanje vsebin. A naš enotedenski preizkus dokazuje, da je mogoče v službi teden dni preživeti tudi brez namiznega in/ali prenosnega računalnika. S presenetljivo malo kompromisi.
Sodobni uporabnik tehnologije je bolj pripravljen na večkratne selitve med sistemi kot njegov predhodnik. Če smo včasih trmasto vztrajali pri ljubem operacijskem sistemu, nas danes mobilne naprave učijo, da najboljšega ni in da se splača pobliže ogledati, kaj posamezna platforma ponuja, preden se dokončno odločimo za najprimernejšega kandidata. Enako je v svetu računalništva, kjer so pogoste migracije z Oken na Applov sistem in nazaj. Prva selitev nam omogoča večjo varnost, druga več zabave. Oglejmo si obe.
Pametna ura je nekakšen mini računalnik na našem zapestju, sposoben najrazličnejših nalog. V bistvu znajo in zmorejo pametne ure ponuditi bistveno več, kot se zdi na prvi pogled. Le priložnost jim moramo dati.
Namenske navigacijske naprave se počasi, a vztrajno selijo na smetišče zgodovine. Zamenjujejo jih, in to več kot le dostojno, navigacijske aplikacije na pametnih telefonih in tablicah. Kdo pa vas usmerja?
Ste med uporabniki, ki so letos že preizkusili storitev Netflix, ki je končno na voljo tudi v Sloveniji? Mnoge je razočaralo omejevanje vsebin, saj jih je bistveno manj kot v ZDA. Nič ne de, večpredstavno knjižico si lahko sestavimo tudi sami in vanjo umestimo predvsem filme in serije, ki so nam všeč. Osrednja protagonista v domačem večpredstavnem okolju sta že vrsto let dva: Kodi in Plex.
Vprašanje iz naslova je rahlo provokativno. Dnevi, ko smo video posnetke zajemali s kamerami ali t. i. kamkorderji, so že zdavnaj mimo. Danes dogajanje okoli nas zajemamo s pametnimi telefoni in celo tablicami. Še več, na mobilnih napravah svoje spomine v video obliki tudi obdelujemo in delimo z družinskimi člani, prijatelji in znanci.
Ko je trenutek izgubljen, je izgubljen za vedno. Ostanejo nam le fotografije, ki smo jih posneli. In ker ljudje fotografiramo skoraj izključno le še s pametnimi telefoni, je pomembno, da se ti pri nalogah fotografiranja odrežejo kar najbolje. Preizkusili smo več aplikacij za fotografiranje, ki se bržkone obnesejo bolje od privzete v vašem telefonu.
Ob pogledu na lestvico brezplačnih programov prodajalne Mac App Store bi pomislili, da za ljubitelje jabolk ni nič dobrega zastonj. A na srečo se tudi v operacijskem sistemu OS X najdejo kakovostni izdelki, ki nas ne oberejo do kosti. Nekaj se jih skriva na manj opaznih stojnicah Applove tržnice, druge je treba poiskati v globinah spleta. Vsi v članku predstavljeni programi so brezplačni in polno delujoči. Nekaj jih sicer je treba plačati znotraj programa, a gre praviloma za naprednejše zmožnosti, ki jih pri običajni rabi ne potrebujemo.
Vprašanje v naslovu ni preprosto in četudi nekateri Snapchat odpišejo kot aplikacijo, s katero se pošilja gole fotografije, velja postati in razmisliti o njeni temeljni predpostavki. To je minljivost, katere v dobi množičnega hranjenja podatkov primanjkuje.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
