Področje spletnih brskalnikov se v zadnjem času prebuja. Po začetnem pohodu Internet Explorerja, Firefoxa in Opere, kasnejšem rojstvu Applovega Safarija ter spočetju Googlove vizije z imenom Chrome na področju od leta 2008 ni omembe vrednejšega dogajanja. Zimskega spanca je konec, v splet se odpravimo s prerojenimi orodji.
Najslabše, kar se lahko zgodi računalnikarju, je izguba podatkov. Ko gre za podatke, ki so življenjskega pomena za podjetje, še sploh. Kaj narediti, ko je vse videti brezupno? Programov, s katerimi si lahko v najnujnejših primerih pomagamo, je v spletu veliko, vsak ima svoj namen.
Internet reči (angl. Internet of Things, IoT) zapoveduje, da spletno povezavo vgrajujemo v reči, ki jih na prvi pogled niti ne potrebujemo, in smo nato prepričani, kako še uporabnejše so postale. Zdi se, da je večina pametnih zamisli že bolj ali manj iztrošena, zato izdelovalci nameščajo internetne povezave v zelo »zanimive« reči, kot da se trudijo izumiti najbolj bedasto od vseh.
Ne glede na prelomnost tehnološkega dosežka se bo vedno našel kdo, ki bo znal novotarijo izrabiti za bolj, hm, prvinske namene. Kar zadeva tešenje spolnih potreb, smo ljudje neverjetno iznajdljivi. Ob visokoletečih ciljih izumiteljev se človek redno vpraša – ali jim res ne pride na misel, da bo nekdo njihov domislek zagotovo poskušal kam vtakniti?
Pojem navidezne resničnosti, pri kateri so naša čutila stimulirana z računalniško generiranimi posnetki in posnemajo resnično okolje, ni nič novega, a v teh časih doživlja nov preporod. Predvsem po zaslugi nove generacije strojnih prikazovalnikov, ki jih pripravljajo tudi največji ponudniki, kot so Microsoft, Samsung, Sony, Google in celo Facebook. Če odmislimo računalniške igre, ki so naravni kandidat za platformo VR, druge vsebine še niso povsem nared, a prototipi obljubljajo pravcati razcvet in številne možnosti rabe. Toda, ali je VR resnično televizija prihodnosti ali pa le še ena tehnološka poslastica, ki vznikne in brž spet ponikne, tako kot že premnoge v preteklih letih?
Zbrani medijski zapisi in dokumentacija v zvezi s Telekomovo zlorabo s "prisilnimi" priključki ISDN, ki so jih morali naročniki kupiti, če so hoteli pridobiti priključek ADSL.
Če ste eden tistih nekaj deset tisoč Telekomovih naročnikov, ki ste morali pred leti naročiti in plačati priključek ISDN, da ste lahko postali uporabnik širokopasovnega dostopa do interneta ADSL, imate zdaj temelj za vračilo denarja in tri mesece časa, da vložite tožbo.
4K je kratica, ki bo letos prevladovala v svetu potrošniške in zabavne elektronike. Gre za tehnologijo oziroma ločljivost, ki prinaša novo razsežnost na področje kakovosti prikaza slike. Ultra visoka ločljivost pa ne obvladuje le sveta televizorjev in kinematografov, temveč tudi svet digitalnih fotoaparatov, kamer in celo pametnih mobilnih naprav.
Apple še naprej zbližuje namizno in mobilno okolje. Brezplačni Yosemite je velika nadgradnja operacijskega sistema OS X, ki ima en sam cilj: posameznika prepričati, da kljub raznolikim napravam, ki jih vsak dan uporablja, ostane v varnem zavetju znanega okolja. Applovega, seveda.
Na platformi današnjih mobilnih naprav nastaja nova kategorija programskih rešitev, ki utegne zelo vplivati na to, kako bomo uporabljali računalniške in spletne storitve v prihodnosti. Tako imenovane »Digitalne pomočnice« so programi, ki združujejo prepoznavo in sintezo govora, algoritme umetne inteligence, zbirke znanja, spletne iskalnike, podatke iz tipal v mobilnih napravah ter informacije o uporabniku, z njegovimi navadami vred. To so osebne pomočnice v pravem pomenu besede, a v digitalnem svetu.
Microsoft skuša z novo različico operacijskega sistema nadoknaditi zamujeno z okoljem Windows 8. V dobi mobilnih naprav potrebuje močnejše orodje, ki bo poenotilo vse dosedanje platforme in obenem vlilo nov up namiznim računalnikom in prenosnikom. Tehnični predogled, ki smo ga preizkusili, je namenjen predvsem uporabnikom zadnjih. Četudi naj bi končna različica izšla šele poleti, trenutna koda ne razočara. Prav nasprotno, morda bomo priča najboljši različici Oken doslej.
Razvoj računalniških iger bi lahko označili za napredno evolucijo. Seveda so bili na tej poti številni vzponi in redki padci, a za vsako revolucionarno zasnovo se je hitro našlo veliko posnemovalcev, saj so si založniki želeli svoj kos pogače. Danes ni prav nič drugače, zdi se celo, da smo tik pred naslednjim velikim korakom. Zanj se poteguje več različnih pristopov in prav zanimivo bo videti, kdo se bo okronal z nazivom igra ali igralni pripomoček prihodnosti.
Najbolj priljubljen fotoaparat je danes vsekakor telefon, po marsikateri statistiki vodi ravno Applov iPhone. Tako kot pri navadnih fotoaparatih je tudi za iPhone na voljo kup različnih fotografskih dodatkov, s katerimi lahko iz telefona izvlečemo več, kot bi si mislili.
Okoli tri milijarde ljudi ima telefon z vgrajenim fotoaparatom in vsi ti ljudje s temi napravami fotografirajo. Trenutno vsak dan na Facebook naložimo poldrugo milijardo fotografij. Ker je po svetu okoli dve milijardi pametnih telefonov, je vprašanje, s katerimi aplikacijami to početi, povsem na mestu.
V uredništvu Monitorja se ob napovedih revolucionarnih izdelkov velikokrat počutimo kot šlogarice, saj moramo na podlagi izjave za javnost, preteklih izkušenj in zdrave kmečke pameti, še preden izdelek prejmemo v roke, ugotoviti, ali je napoved izdelovalcev naravno zmerno optimistična ali pa so imeli v marketinškem oddelku le nekoliko preveč vznesen dan. Da zamisel o šlogaricah ni ravno iz trte izvita, je dokaz naša rubrika »Kukalo v prihodnost,« kjer napovedujemo izdelke, četudi se marsikdo v uredništvu namesto na kavno usedlino bolj zanaša na obrane kurje kosti.
Počitnice so čas, ko poleg možganov odklopimo tudi elektronske spremljevalce, a vse prevečkrat se zgodi, da brez telefonov, tablic, bralnikov in seveda interneta na oddihu preprosto ne moremo. Ponudniki mobilne telefonije in povezave v splet se tega zavedajo, zato nas v zadnjih letih po prihodu domov pričaka zajeten račun. Kako se mu izogniti, preverimo na naslednjih straneh.
Čeprav se varne spletne povezave HTTPS v današnjih časih že razmeroma široko uporabljajo, zagotavljanje ustrezne ravni varnosti HTTPS nikakor ni trivialno opravilo.
Ob ogledu risanega filma ali risanke redkokdaj pomislimo, koliko ur človeškega in računalniškega dela se skriva v ozadju. Časi risanja likov na folijo ali snemanje sličico po sličico so že zdavnaj minili, saj danes vse več dela prevzemajo zmogljivi superračunalniki. V njih nastanejo tridimenzionalni liki, ki jim animacija vdihne življenje, za to pa potrebujemo nepredstavljivo računsko moč. Če bi namreč poizkusili celovečerno risanko izrisati na domačem računalniku, bi za to potrebovali več kot tisoč let.
V zadnjih mesecih s(m)o deležni prave poplave pametnih zapestnic, pa tudi pametnih ur, ki obljubljajo spremljanje, vpogled in pomoč pri dejavnostih, povezanih z ohranjanjem telesne kondicije in zdravja v celoti. Večinoma jih uporabljamo v kombinaciji z mobilnimi telefoni in aplikacijami, ki ponujajo obilo podatkov o našem celodnevnem, ne samo rekreativnem gibanju. Zapestnice so obenem prvo udejanjanje napovedanega prihoda elektronskih izdelkov, ki si jih lahko nadenemo, in kmalu tudi koncepta internetno povezanih stvari (IoT). Toda ali taka tipala zares pomagajo k boljšemu zdravju ali počutju in nam servirajo zanesljive podatke?
Sporočila SMS so priročna stvar. Z njimi med drugim izpovedujemo ljubezen, se dogovarjamo za posel, se šalimo, jezimo in lažemo, ne da bi rdeli. Poleg naštetega se tu in tam včlanimo v kak klub SMS. Nehote, seveda.
Pred prihodom iPhona je bilo smeri, v katere bi se lahko razvili mobilni operacijski sistemi, več. Po prihodu Applovega telefona pa je postalo jasno, da je prihodnost v zaslonih na dotik in operacijskih sistemih, ki so prilagojeni takemu manipuliranju.
Pred meseci smo predstavili pametno hišo s pametno napeljavo, ki je omogočala opravljanje marsikatere naloge avtomatsko ali na daljavo. Toda izvedba pametne napeljave je podvig, primernejši za novogradnje, zahteva pa tudi veliko aktivnega sodelovanja lastnika in načrtovalca.
Strokovnjaki napovedujejo, da nas v naslednjih letih čaka nova revolucija, ki se po obsegu lahko meri z velikostjo in razširjenostjo interneta. Tokrat ne bodo v ospredju ljudje ali računalniki, temveč naprave, ki jih praviloma ne dojemamo kot računalniško tehnologijo. Govorimo o pametnih avtomobilih, merilnikih elektrike, športnih zapestnicah, gospodinjskih aparatih in številnih drugih napravah s tipali, seveda povezanih med seboj in v internet. Menda jih bo skupaj nekajkrat več, kot je danes vseh povezanih računalnikov v svetovnem somrežju. Te naprave odpirajo nove možnosti načina rabe in kakovosti življenja, a obenem prinašajo tudi nove nevarnosti in odvisnosti, ki jih danes lahko le slutimo, dojemamo pa še ne v celoti. Dobrodošli v internetu stvari.
Operacijski sistemi ponavadi doživijo večje spremembe ob izidu prelomnih različic, ki jih razvijajo po več let. To tradicijo je postavil na glavo Android, saj se je v svoji kratki zgodovini tako spremenil, da prva različica z aktualno nima prav veliko skupnega.
Ko v brskalniku vtipkate naslov japonske spletne strani, se ta čez slabo sekundo odpre. V tem času so podatkovni paketki prepotovali večji del celinske Evrope, dno Sredozemskega morja, Rdeče morje in pod Indijskim oceanom do Pacifika na Japonsko. In nazaj. Ali pa so ubrali pot v nasprotno smer, prek Atlantika, čez ZDA in Pacifik. Povezljivost vseh naseljenih kontinentov zagotavlja zapleten sistem slabih 300 podmorskih kablov v skupni dolžini prek 800.000 kilometrov.
Roboti so med vsemi tehnologijami tista, ki v ljudeh še vedno vzbuja največ domišljije, ob tem pa tudi zelo različna čustva, od navdušenja, do strahu. Po drugi strani so najbolj nazoren dokaz, kaj lahko ustvarita človeški um in znanje. V sebi združujejo ogromno naprednih tehnologij, od mehanike do računalništva, že danes pa jih srečamo kot nepogrešljive pomočnike na zelo različnih področjih rabe. Vse bolj tudi v domačem okolju. Za razliko od računalništva smo tu šele na začetkih razvoja in z obeti, da to postane to najpomembnejša tehnologija današnje dobe.
Napredek v računalniških tehnologijah odpira povsem nove, doslej neslutene možnosti rabe v sodobnih avtomobilih. Računalniki v vozilih danes skrbijo za zabavo, informiranje, varnost, jutri pa bodo, kot kaže, celo samodejno vozili namesto nas. Zato najbrž ni presenetljivo, da se na pohod v avtomobile podaja celotna računalniška industrija, z Googlom, Applom in Microsoftom na čelu. S platformami, ki jih že poznamo z mobilnih naprav. Toda ob številnih prednostih se porajajo tudi nekateri dvomi, morda celo strahovi. A to najbrž ne bo zaustavilo nadaljnjega razvoja, ki obljublja pravcato revolucijo v avtomobilizmu.
Čari »širokih« posnetkov (panoramskih fotografij) so bili včasih pridržani za junake z močnimi računalniki in dobrimi živci. Danes, ko v ročnih računalnikih (nekateri jim še vedno pravijo »telefon«) najdemo večjedrne procesorje in spodobne fotoaparate, pa je izdelava panoramskih slik dostopna vsakomur.
Nazadnje smo se z zabavnimi elektronskimi igračkami pozabavali v prednovoletnem času kaka štiri leta nazaj. Takimi, ki v običajnih rubrikah naše revije morda ne najdejo mesta, ker so namenjene predvsem zabavi. V tem času se je marsikaj spremenilo, marsikaj pa je ostalo enako. Predvsem so se namnožili dodatki za mobilne telefone in tablice, še vedno pa lahko za nekaj evrov – in brez poštnine – dobimo zanimiv kos plastike z nekaj azijske elektronike, ki nam bo popestril popoldne ali dve.
Mi vemo. Prepričani smo, da novo leto prinaša nove izzive. Tudi v računalništvu. Zato smo pripravili Monitorjev nakupovalni vodnik za namizne in prenosne računalnike. Želimo namreč, da vstopite v leto 2014 tehnološko pripravljeni.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
