Ocenjevalci in pisci nasploh želimo ustvarjati dobre zgodbe. Želimo pisati take, ki navdušijo, vznemirjajo in navdihujejo. Te pogosto govorijo o novostih, lahko so kontroverzne in razdvajajo, radi imamo teme, ki so presenetljive. Za takšne zgodbe pa potrebujemo takšno temo, da se o tematiki ne strinjamo, da lahko zagovarjamo različna stališča, le tako je namreč mogoče o njej debatirati in polemizirati. Čas za – robotske sesalnike!
Igralne konzole so v zadnjem času doživele pravi razcvet in trg je poln zanimivih izdelkov, med katerimi prednjačijo mobilne naprave, kot sta Steam Deck in Asus ROG Ally. Največ kupcev se vseeno še vedno odloča za preverjena imena s področja igralnih konzol. V letu 2024 se na trgu izstopajoče predstavijo štiri konzole, vsaka s svojimi edinstvenimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Tukaj je podroben pregled najboljših možnosti, upoštevajoč različne kriterije, kot so zmogljivost, cenovna dostopnost in prenosljivost.
Leto 2024 naj bi bilo leto, ko bo peta generacija potrošniških pogonov PCI-E SSD dobila svež veter v svoja jadra. A v tem trenutku največji igralci na tem področju še niso razkrili vseh svojih adutov.
Nvidii in AMD se je v boju za grafični prestol naposled pridružil tudi Intel s karticami Arc, čeprav je ta hip še odrinjen na spodnji konec trga.
Intel in AMD se merita v izenačenem dvoboju, toda med njunimi izdelki v družinah Core in Ryzen so vendarle nekatere pomembne razlike.
Kupovanje prenosnika je lahko povsem trivialno opravilo, lahko pa povzroči nemalo stresa, sploh če ne vemo, v katero smer naj gledamo. Dejavnikov, ki vplivajo na nakup, je več, niso pa vsi za vsakega uporabnika enako pomembni.
Da nova koda temelji na desetletja stari, ni zgolj oguljen stavek, temveč nujno potrebna značilnost. Novi in stari sistemi morajo biti sposobni komunicirati, za kar je često edina možnost, da pri gradnji novih sistemov namerno upoštevamo delovanje starih, vključno s hrošči in z nelogičnostmi. Združljivost za nazaj prežema vse pore razvoja računalniške opreme, občasno pa pokuka izpod pokrova do končnega uporabnika.
Zakaj bi kupovali robotske sesalnike, kosilnice in samovozeče avtomobile, ko pa lahko en sam humanoidni robot opravi vse delo namesto nas?
Ko ljudje razmišljajo o Linuxu, je največ dilem glede njegovih omejitev. Še vedno je razširjeno prepričanje, da je prehod na Linux povezan s številnimi težavami pri uporabi grafičnega vmesnika, da je treba znati uporabljati terminal, da programska oprema ni združljiva in da ne bomo mogli opravljati vsakdanjih opravil. Koliko so ti strahovi upravičeni?
Odkar so avtomobili dobili pamet in internetno povezljivost, lahko sproti spremljajo vožnjo, že pred tem pa so to lahko počeli pametni telefoni. Marsikomu se je zdelo simpatično, da mu je aplikacija izračunala, kako dobro je vozil, a neprijetno presenečenje je sledilo naslednje leto, vsaj v ZDA. Ameriške zavarovalnice so dobile te podatke in začele zviševati premije zaradi nevarne vožnje. Pri nas za zdaj tako hudo še ni, a nove tehnologije omogočajo zbiranje podatkov, ki so bili še pred desetletjem povsem nedosegljivi.
Pred mesecem dni je eden izmed razvijalcev orodja xz za Linux vanj vstavil zlonamerno kodo, ki je v SSH vgradila stranska vrata. Ta so mu omogočala vstop v katerikoli sistem, ki je imel nameščeno to knjižnico. Pazljivemu inženirju iz Microsofta se lahko zahvalimo, da je napad odkril dovolj zgodaj, preden bi bila koda vključena v redne Linuxove distribucije za širšo rabo. To mu je uspelo, ker je bil zlonamerni akter nekoliko površen.
Konec 50. let prejšnjega stoletja je zaznamovalo merjenje moči med velesilami, ZDA in Sovjetsko zvezo. To merjenje je obsegalo tekmovanje na vojaškem področju, na področju industrializacije in modernizacije obeh držav ter celo dosežke v vesolju. Seveda pa so se takoj začele meriti tudi prek tedaj porajajočega se računalništva in njegovega pododdelka, razvoja integriranih vezij.
Slovenci radi planinarimo, 'šimfamo', pijemo … beremo pa po zadnjih raziskavah menda niti ne preveč. Čeprav smo si že v prejšnji državi omislili knjižnični sistem, ki je tudi najbolj revnim omogočil dostop do knjig. No, zadnjih deset let imamo celo storitev, s katero si knjigo lahko izposodimo, ne da bi šli od doma. Ampak stvari so, kot si lahko mislite, nekje vmes zavile čisto po slovensko.
Kako Windows 11 namestiti na Raspberry Pi 5? Teče Android 14 v njem hitreje kot v pametnem telefonu? Lahko Kali Linux in Raspberry Pi 5 pomagata tudi hekerjem?
Ob nedavni novici, da je prenehal oddajati multipleks C za prizemno digitalno televizijo (DVB-T), smo pogledali, kako lahko televizijske programe spremljamo prek spleta. Še več, preverili smo, če in kako različne televizijske rešitve delujejo zunaj omrežij njihovih ponudnikov.
Eno najbolj priljubljenih iger z začetka tisočletja je izdala ameriška vojska. Danes lastne igre niso več v ospredju, temveč imajo vsi ameriški vojaški rodovi svoja e-športna moštva, ki na pretočnih platformah nabirajo simpatije. Tudi v drugih državah so ugotovili, da mlade najlažje nagovorijo na modernih platformah. Na družbenih omrežjih je prisotna tudi Slovenska vojska.
Na Unescovem globalnem forumu o etiki v umetni inteligenci, ki se je v začetku februarja odvil v Sloveniji, smo lahko prisluhnili več govorkam in govorcem z vsega sveta, ki so problematizirali hitro širjenje uporabe strojnega učenja, algoritmov in umetne inteligence v praktično vseh sferah (zahodnega) družbenega življenja ter hkrati opozarjali, da gre pri umetni inteligenci za dejstvo, s katerim se bomo hočeš nočeš morali sprijazniti in se čim prej privaditi nanj.
Pred 28 leti se je začel ambiciozen projekt odprtokodne skupnosti, ki ga še dandanes širša javnost ne pozna prav dobro. ReactOS je operacijski sistem, ki želi z odprto kodo poustvariti vso funkcionalnost jedra NT iz Windows 2000 ali Windows Server 2003. Dobrega četrt stoletja cilja še niso dosegli, a pokazati imajo marsikaj, med drugim tudi zelo spodoben delujoč prototip.
Microsoft že več kot desetletje razvija Windows tudi za računalnike s procesorji ARM. Se bo nasledniku Windows 11 končno uspelo zares odlepiti od izključno arhitektur x86 in x64? Sta hitrost procesorjev ARM in zmogljivejša grafika 3D res glavni oviri?
Četudi so računalniki sestavljeni iz komponent, ki jih lahko skorajda poljubno menjamo brez tehničnega znanja in so bolj podobni legokockam kot zapečatenim sistemom, je zakon na tem področju strog. Če iz komponent sestavite računalnik, ste ustvarili nov proizvod in vas štejejo med proizvajalce. Če ga prodate, morate nenadoma izpolnjevati vrsto pogojev o skladnosti, obiščejo pa vas lahko tudi inšpektorji. To so na lastni koži izkusili tudi nekateri garažni trgovci.
Vse pogosteje se srečujemo z zahtevami po »dostopnosti« informacijskih tehnologij, vendar se že sam izraz v vsakdanjem življenju ni prijel. Gre za prilagajanje storitev (spletnih, programskih, storitvenih ...) v smeri odpravljanja ovir za osebe z različnimi oblikami oviranosti.
Nekdaj smo govorili o ženskih in moških poklicih. Ker pač moški niso radi vezli prtičkov, ženske pa ne s kladivom tolkle po mečih v kovačnicah. Po drugi svetovni vojni so se te zadeve začele precej mešati in tudi pravi moški danes brez težav potrdimo, da so dobre v prav vsem. Pogosto boljše. Ampak prislovične sive »flehe« ostajajo.
Igralni konzoli Playstation in Xbox praznujeta kar dva okrogla jubileja; mineva 10 let od krstne plovbe igralne konzole Playstation 4 in pa tretja obletnica izdaje Playstation 5 ter konzol Xbox Series. Kot se za priložnost spodobi, smo v uredništvu vrgli oko na pretekla tri leta pri Sonyju in Microsoftu, za nameček pa v pregled dodali še rdečo Nintendovo ekipo.
O fenomenu digitalne suverenosti se je izredno težko pogovarjati, čeprav o njem govorijo vsi. Manko političnega konsenza o tem pojmu ter hkratna priljubljenost njegovega vpletanja v državne in mednarodne politike razvoja informacijske družbe pa odpirata vedno večje probleme.
Čeprav dandanes v svetu naredimo bistveno več fotografij kot kadarkoli v zgodovini človeštva, se je del fotografije, predvsem amaterski in profesionalni, vrnil 30 let v preteklost. To se na prvi pogled sliši kot recept za katastrofo, a večina fotografskih podjetij lepo živi naprej. Sicer v krepko manjšem obsegu kot pred dobrim desetletjem, a vsi veliki so še vedno tu. Canon, Nikon, Sony, Fujifilm, OM System (Olympus) in Pentax.
Kar se je včasih zdelo nemogoče, nekoliko pozneje pa zgolj zelo težavno s tisoči urami potrebnega dela, postaja z umetno inteligenco enostavnejše. Igralci, ki so preminili pred leti ali celo desetletji, se lahko vrnejo na male zaslone. To omogoča tako dokončanje filmov, ki jih preseka nenadna smrt, kakor tudi nove vloge za igralce iz nekih povsem drugih časov.
Ko se je pojavil internet, smo pričakovali mnogo. Bil je prvi sistem v zgodovini, ki je s sorazmerno nizkimi stroški omogočil stik s celotnim svetom brez posrednikov. Številne optimistične napovedi so se sesule v prah, a nekaj skupnostnih in odprtih projektov je danes močnejših kot kadarkoli. Dokazujejo, da se lahko človeštvo poveže v projektih, ki sledijo zgodnjim idealom in iz množic izvlečejo najbolj pozitivne lastnosti.
Internet je v svojem tehnološkem bistvu otrok hladne vojne. Takrat so se Američani resno spraševali, kako bodo komunicirali v primeru uničenja telefonskega omrežja z jedrskim orožjem. Sistem komunikacije, ki poteka prek interneta, poenostavljeno temelji na podatkovnih protokolih, na internet priklopljenih računalnikih z edinstvenimi imeni/naslovi in s sistemom ponudnikov vsebin, do katerih ti računalniki dostopajo.
V današnji programski opremi mrgoli lukenj, ki jih proizvajalci bolj ali manj uspešno krpajo. A dokler tega ne storijo – in ne morejo, dokler za luknjo sploh ne vedo –, so ranljivosti lahko vredne tudi milijone. Trg prekupčevanja z varnostnimi ranljivostmi in orodji za njihovo izrabo je od romantičnih začetkov v zadnjem desetletju zrasel v velik posel, v katerem za zaveso sodelujejo akterjih najrazličnejših namenov. Skupni jezik pa so debele denarnice.
Zgodb o težavah s poceni brizgalnimi tiskalniki ne manjka. Packe pri tisku, nenadne odpovedi, mehanske težave, mašenje šob in glav ter pregovorno drage kartuše strašijo vsakega kupca brizgalnih tiskalnikov. Cene tiska so res astronomske, a zarot za tem ni, ker niso potrebne. Že brez njih proizvajalci zaslužijo dovolj.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
