V času, ko se Mac in iPad zbližujeta, mi pa čakamo na naslednji korak prehoda, operacijski sistem Mountain Lion, ki že trka na vrata, si olajšajmo delo z Applovimi računalniki trenutne generacije. Na naslednjih nekaj straneh se bomo naučili osnov, ki naj bi jih poznal vsak nov lastnik jabolčnega računala. Poglobili bomo znanje z nasveti za znalce, se povezali z Macom v omrežje in oblak, si poenostavili najpogostejša opravila in delovanje sistema prestavili v višjo prestavo.
Če bi danes kdo "z lune" padel v ta naš svet tehnike in zabavne elektronike, bi na podlagi vtisa, ki bi si ga ustvaril ob pomoči medijev in spleta, utegnil pomisliti, da se vse vrti le še okoli pametnih telefonov in tablic. Pa ni tako. Levji delež produktivnosti, pa tudi zabave, še vedno nosijo osebni računalniki in Microsoftova Okna v njih.
Ob televizijskem sprejemniku se pri ljudeh, ki veliko gledamo filme in nanizanke, ponavadi znajdejo večpredstavni podaljški ali pa je televizor priklopljen kar na računalnik. Svojega predstavnika za mesto poleg televizorja ima tudi Apple. Vztrajno pa naprej melje tudi odprtokodna skupnost programske rešitve XBMC, ki je v teh mesecih dosegla enajsto različico.
Da bodo mrtva drevesa nadomestili "piksli", čivkajo že vrabci na sosedovem vrtu. Prehod na elektronsko branje pa se v resnici dogaja v več pasovih z različno hitrostjo, pri čemer smo v Sloveniji na tistem, počasnejšem. Trenutno se je projekta prehoda v elektronsko dobo najresneje lotila največja slovenska tehnična in strokovna knjižnica - CTK.
Pred desetletjem ali dvema računalnik še ni bil pomemben v vzgojni enačbi. Bil je namreč dolgočasna grda "kišta", skrita za pisalno mizo, povezana s tipkovnico, miško in zvezana z metri kablovja. Mišljen je bil za resne stvari in otroci so se o njem praviloma pozanimali šele ob vstopu v šolo ali kasneje, ko so pač dojeli, da so tudi igrice.
V "mekovskih" krogih je slišati nekako takole - "če Mac primerjamo z avtomobili, je bolj podoben BMWju, PC pa povprečnemu avtomobilu". Pa to drži? So Maci res boljši od PCjev? Zanesljivejši? Hitrejši? Vstopimo v svet Hackintoshev!
Pred nekaj leti smo v Monitorju prvič objavili članek o tem, "kaj uporabljamo", in v njem opisali programsko in strojno opremo, ki jo na svojih osebnih računalnikih uporabljamo uredniki in soustvarjalci revije, ki jo držite v rokah. Odziv je bil zelo spodbuden, bralci pa so med branjem nemara dobili kakšno zamisel, ki jim je kasneje prišla prav. Tokrat osnovno idejo nadgrajujemo - kaj je v naših telefonih in tablicah?
Človeštvo že od nekdaj išče bližnjice. Če so prvi praljudje še lovili hrano goloroki, se je hitro našel pametnjakovič, ki je iznašel sulico in opravil isto delo s pol manj truda. Danes ni nič drugače. Ste že videli sliko ameriškega fitnesa, kjer do vhoda peljejo tekoče stopnice? Zabava ni izjema. Televizor smo kaj hitro naučili, da se nam ne ljubi vstajati s kavča, ko želimo menjati program. Vlogo pripomočka za tovrstno opravilo zlahka prevzame pametni telefon, ki delo postori tako dobro, da še Dizi iz filma V leru obnemi.
Mož s pivom v eni in s sendvičem v drugi roki stopi v dnevno sobo in vidi na kavču ženo, ki z nasmeškom na obrazu bolšči v zaslon z velikanskim napisom Esmeralda. Televizija je zasedena, na svetovnem prvenstvu pa nogometaši že potijo krvavi pot. Vname se prepir. Takšnih prizorov je na srečo iz dneva v dan manj, vendar tega ne gre pripisovati cenejšim televizorjem, pametnejšim televizijcem ali strpnejšim zakoncem. Večina zaslug gre spletni televiziji in njenemu pohodu na vedno bolj priljubljene mobilne naprave.
Ekskluzivno smo dobili v roke novi Applov iPad (nič "iPad 3", temveč kar samo "iPad"), ki so ga začeli prodajati v petek, 23.marca. Ker smo imeli v rokah hkrati tudi Samsungovo tablico z nameščenimi novimi Okni 8, se je primerjava ponudila kar sama.
Odkar množično uporabljamo PC računalnike, na njih kraljuje okolje Windows, zato je razvoj nove različice deležen velike pozornosti in številnih komentarjev. Še toliko bolj, ker novi Windows 8 Consumer Preview" (včasih bi ga imenovali "beta") temeljito spreminja uporabniško izkušnjo, prinaša nov Metro vmesnik in dodaja upravljanje z dotikom kot povsem enakovredno upravljanju z miško in tipkovnico.
Virusi, vohunska programska oprema in podobno zlo preži na uporabnike računalnikov na vsakem koraku. Največ seveda v spletu in družabnih omrežjih, pa tudi na okužbe s prenosnimi mediji (ključki USB) ne smemo pozabiti. Zato smo se v Monitorju spet odločili in preizkusili najnovejše in najboljše, kar izdelovalci protivirusne in protivohunske zaščite ponujajo za naše mlinčke. Na testu smo imeli 18 protivirusnih programov, ki smo jim brezpogojno zaupali naše računalnike. Ali smo se pri katerem prenaglili?
Tablice se čedalje bolj uveljavljajo kot idealne naprave za prebiranje digitalnih vsebin. Prejšnji mesec smo si ogledali programe, ki ponujajo nove zanimive načine branja spletnih vsebin, toda tablice so vsaj toliko zanimive tudi za spremljanje video posnetkov. Na tem področju postajajo nekakšni televizorji za novo stoletje, ki pa se od klasične televizije razlikujejo po nekaj pomembnih prvinah: izkušnja je na tablici precej bolj osebna, interaktivna, na zahtevo in osredotočena na internetne vsebine namesto na klasične televizijske kanale. Najbrž zaradi vsega tega tudi zanimivejša. Ali lahko tablice nekega dne nadomestijo domače televizorje? Če je verjeti statistikam, se to ponekod že dogaja.
Na teh straneh navadno pišemo o najnovejših izdelkih visoke tehnologije, skrbno oblikovanih mojstrovinah, za katerimi je veliko znanja, a tudi optimizma, ponosa, upanja. Marsikomu polepšajo vsakdanjik, olajšajo delo. Toda zgodba o njihovem nastanku ni vselej le zgodba o uspehu. V ozadju njihovega nastanka so vse prepogosto žalostne zgodbe o izkoriščanju delavcev, ki jih izdelujejo, praviloma v državah z nizko ceno delovne sile. V zadnjem času je izbruhnil škandal v navezavi s podjetjem Foxconn, ki je glavni izdelovalec najbolj vročih izdelkov najbolj vročega podjetja ta hip - družbe Apple. A ta primer še zdaleč ni osamljen. Še več, daleč od soja žarometov svetovnih medijev se je bitka za profit očitno povsod spremenila v nekaj grdega, ravno nasprotnega od ciljev, ki jih želijo servirati javnosti.
Splet in z njim povezane tehnologije so del vsakdana skoraj vsakega uporabnika računalnikov. Med njimi pa se najdejo tudi spletni razvijalci, a to je sila široka definicija, predvsem zaradi kopice protokolov, označevalnih in programskih jezikov ter razvojnih orodij, ki jih lahko uporabljajo pri delu.
Da so grafične kartice danes uporabne za še vse kaj drugeg kot le za prikazovanje (3D) grafičnih podob na zaslonu, ni več nobena novica. Navsezadnje iz njih že nekaj let sestavljajo tudi superračunalnike. Pa vendar, grafični procesorji z nekaj sto specializiranimi jedri so danes že tako poceni in so v specializiranih operacijah tako drastično hitrejši od vrhunskih Intelovih pošasti, da nas to še vedno ne neha presenečati.
Računalništvo je že od nekdaj perspektivna panoga, ki udeležencem vliva obilo upanja. Tako je tudi danes. Iskalci zlata moderne dobe še vedno upajo na tisti revolucionaren izdelek, ki se mu noben uporabnik ne bo mogel upreti. Programerji naprej buljijo v velike bleščeče škatle in kujejo naslednjo uspešnico. Še vedno velja, da te prava zamisel lahko ponese v višave. Spremenilo se že dolgo ni nič. Razen občinstva.
Novo leto je po nekajmesečnem zamiku tudi k nam prineslo spletno pisarno Office365. Zadevo smo preizkusili in potegnili nekaj vzporednic z doslej zelo priljubljenim Google Docs for Business.
Nomadske navade se v 21. stoletju vračajo tudi med vse več Slovencev. Še posebej ob praznikih, koncu tedna in drugih dela prostih dnevnih se radi odpravimo na različne izlete. Za premagovanje razdalj navadno skrbi kar jekleni konjiček, v katerem se poleg obilice potrebne in nepotrebne krame pelje še vsa družina. Marsikateri starši se dobesedno psihično pripravijo na daljšo pot z otroki in mladostniki, ki jim ti premiki niso vedno všeč. Preverili smo, kako lahko z različnimi pripomočki poskrbimo, da bo zadovoljna in umirjena mladež postala del prometne varnosti pri prevozu družinskih članov.
Nov način branja novic se je rodil na operacijskem sistemu iOS. Temu, da se je Android močno zgledoval po konkurenci, ne gre oporekati. Lahko pa povemo, da uporabniki Googlovega sistema vendarle nismo prikrajšani. Večina bralnikov z jabolčnih naprav se dobi tudi v robotski inačici, mnogo pa jih je zraslo prav na naši priljubljeni platformi. Tile so zasijali najbolj.
Tablični računalniki so se doslej izkazali za koristne na številnih področjih rabe, še posebej izstopajo kot bralniki najrazličnejših vsebin. Tablice so prinesle nekatere drugačne načine prebiranja in združevanja vsebin, ki v marsičem prekašajo klasične bralnike. Eden takih je program Flipboard za Applov iPad, ki je zaradi uspešnosti in priljubljenosti dobil kup posnemovalcev, tudi na drugih platformah. Prav spretno zamišljeni napredni bralniki najbolje prikazujejo, kako lahko tablice uporabljamo "drugače".
Verjetno ne bomo povedali nič novega, če bomo zapisali, da so cene "tehnike" vseh oblik še vedno cenejše v tujini kot pri nas. Gre za ekonomijo obsega in Slovenija je pač majhna. Kupovanje v tujini je torej večinoma cenejše. Še ceneje pa je, če se lotimo kupovanja na dražbah, konkretno na eBayu.
Pametni telefoni prevzemajo naloge vse več namenskih naprav. Že dolgo predvajajo glasbo in druge večpredstavne vsebine, vse bolje fotografirajo, podpirajo različne kanale komuniciranja, z vgradnjo lokacijskih tipal pa so postali zanimivi tudi kot nadomestki za specializirane naprave za avtomobilsko in tudi kolesarsko, javno transportno ali celo peščevo usmerjanje do cilja.
Čeprav bo trezna glava takoj opazila, da so prometne novosti k nam pricapljale z dolgoletno zamudo, smo prvih korakov v informatizacijo javnega prometa v glavnem mestu lahko veseli. Včasih je veljalo, da je hitrost prihoda avtobusa obratno sorazmerna s ceno cigarete, ki si jo ravno prižgal. Danes ugibanja ni več.
"Daj cesarju, kar je cesarjevega!" Sem napisal cesarju? Se opravičujem, mislil sem Autodesku. Ja, prav njim z njihovim Autocadom se nihče ne more izogniti, vsaj tisti ne, ki delajo v inženirskih vodah vseh panog. Toda, če cesarju nisi prispeval deleža svojega težko zasluženega denarja, si bil kaj hitro ob glavo. Pri Autocadu ni tako brezupno, saj je v današnjem času konkurenčnega trga cel kup zanimivih alternativ. Na tokratnem testu smo preizkusili nekaj takih programov in ugotavljali, ali so dovolj dobri, da nadomestijo velikega poglavarja.
"Oči*, nauči me programirati!" Besede, ki se jih programerji veselimo, hkrati pa se jih bojimo. Kaj naj predstavimo otroku - morda okolje, v katerem preživimo dneve? Oh, prekomplicirano, le kako ga bo razumel. Kaj pa drugega? Basic? Logo? Kaj je sploh priljubljeno dandanes? Kar priznajte, da nimate pojma, kaj predstaviti potomcu - tudi jaz ga nisem imel.
Nekako je postalo že tradicija, da nas ob koncu leta Google preseneti z napravo, ki pooseblja napredek sistema Android. Leta 2011 je ta čast znova pripadla Samsungu, ki je prikrojil uspešnico Galaxy S II nekoliko bolj po meri Googla in njegovega svežega sistema, Ice Cream Sandwicha, ki predstavlja sodobno, enotno verzijo sistema za različne mobilne naprave, od pametnih telefonov do tablic različnih mer.
Po letu in pol se znova vračamo k statistiki obiska spletnih strani Monitorja in Mladine. Kaj je novega pri rabi brskalnikov in operacijskih sistemov? Kako se na spletnem obisku pozna vzpon mobilnih naprav? To in še veliko več v nadaljevanju.
Ni treba biti šampion belih strmin, da bi ugotovil, da naši severna in zahodna soseda ponujata nekatera izmed najboljših smučišč na svetu. Saj ne, da je z našimi kaj narobe, a nacionalni ponos gor ali dol, avstrijska in italijanska ponudba sta nekaj razredov više. In čeprav je idilična podoba večerov v gorskih kočah v volnenem puloverju, s kozarcem kuhanega vina v roki in germknödlom (če ne poznate, poguglajte!) na krožniku, še vedno privlačna, je za mnoge med nami rustika te podobe nekoliko skažena z računalnikom (ali tablico ali pa vsaj pametnim telefonom), ki mora nujno biti povezan v internet. Oglejmo si torej, kakšne so možnosti povezave v teh tujih deželah, kjer morda poznamo osnove jezika, a domačinov zaradi naglasa in hitrosti govora ne bomo nikoli povsem razumeli.
Na prejšnjih straneh ste si lahko prebrali, kako so je s procesorji vse začelo, na naslednjih pa se boste spomnili, da na njih tudi danes še vedno vse temelji. Resda vedno bolj beremo le še o telefonih in tablicah in o njihovih varčnih procesorjih ARM, vendar svet osebnega računalništva, pa tudi strežništva, še vedno deluje na arhitekturi x86. Najnovejši AMDjevi in Intelovi procesorji nikakor niso varčni, so pa strupeno hitri.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
