V zadnjih petih letih smo se dokončno zavedeli, da internet, kot ga vidimo, ni enak internetu, kot ga vidijo ostali. Informacijski mehurčki oziroma odmevne komore se pojavljajo zlasti na družbenih omrežjih in so nevarne, ker zamegljujejo pestrost resničnosti. Še nevarnejše pa postanejo, kadar nas algoritmi odpeljejo na stranpoti neresnic, zavajanj in laži.
Letos mineva trideset let, kar je priklop na internet leta 1991 svetovno gledano postal dostopen širši javnosti, doma pa se je kot prvi v državi nanj priključil tudi inštitut Jožef Štefan. Velja se torej ozreti prek rame in pogledati, kaj smo od svetovnega spleta pričakovali, kako smo do njega prišli, kje smo in kam gremo. Kajti, kot pri vsaki revoluciji, svet po je prihodu interneta na domače zaslone videti bistveno drugače kot poprej.
Iz filmov poznamo prizore v kontroli zračnega prostora, kjer so na okroglem črnem polju majhne zelene pike s številkami, ki prikazujejo letala v okolici. Moderna kontrola letenja ima nekoliko modernejši prikaz, a do podobnega lahko pridemo tudi v dnevni sobi. Spletna stran in mobilna aplikacija Flightradar24 za pregled letal na nebu je v desetletju iz prostočasnega projekta zrasla v milijonsko podjetje, na storitve katerega se sklicujejo tudi največji mediji, uporabljajo pa jih celo letalske družbe. In še zdaleč ni edina.
V svetu bank hitrost ni korelirana z razdaljo. Nakazila iz litovskih menjalnic za kriptovalute na nemški račun pri N26 prispejo v nekaj sekundah, takoj za tem pa jih je s kartico mogoče dvigniti na kateremkoli bankomatu v evroobmočju. Brez provizije. Nakazilo med dvema različnima bankama na sosednjih ulicah v Ljubljani ali pa iz Maribora na Dunaj pa še vedno potuje nekaj ur. Med delovniki. A to se bo kmalu spremenilo, saj tudi v Slovenijo prihaja shema takojšnjih čezmejnih plačil. Prve banke so formalno pristopile decembra.
V letu 2020 smo tudi komitenti slovenskih bank dobili sistem za enostavno in hipno nakazovanje denarja drugim fizičnim osebam, kar so Skandinavci imeli že leta. Od marca 2020 deluje sistem, h kateremu so do danes pristopile vse slovenske banke in hranilnice, kjer za nakazilo denarja drugi fizični osebi potrebujete le njeno telefonsko številko, pametni telefon in aplikacijo Flik Pay. Odpadli so sklici, številke transakcijskih računov, naslovi, provizije in čakanje.
Pandemija je nedvomno pospešila razvoj in uporabo umetne inteligence ter spremenila tudi naš odnos do te tehnologije. Pred leti bi marsikje z zadržanostjo sprejeli robote na javnih prostorih, a danes jih najdemo celo v vrtcu v Španiji, kjer otrokom merijo temperaturo, v restavraciji v Južni Koreji, kjer strežejo hrano in pijačo, po indijskih bolnišnicah, kjer se sprehajajo z zaslonom v trebuhu, da omogočijo bolnikom komunikacijo s svojci, v Frankfurtu pa v nakupovalnem središču razlagajo preventivne ukrepe v boju s covidom 19.
Seksualna revolucija je spolnost iz nečesa sramotnega, zasebnega in nečednega spremenila v vsakdanje veselje. V zdravilo za dušo, telo in medosebne odnose. V naslednjih desetletjih so nadobudni raziskovalci in raziskovalke detabuizirali še zadnje prakse. V dobi informacijske revolucije imamo tako na voljo kopico pripomočkov za iskanje voljnih, odraslih partnerjev za naše spolno veselje.
Videokonferenčni sistemi so v času epidemije postali nepogrešljivo sredstvo za kolikor toliko normalno delo, učenje pa tudi druženje na daljavo. Računalniška podjetja zato že od pomladi delajo nadure, da bi množice uporabnikov nagovorila k izbiri prav njihove videokonferenčne rešitve. Še nikoli se nobena kategorija programske opreme ni razvijala tako hitro kot prav orodja za komuniciranje in delo na daljavo. Mnoge analize kažejo, da to zdaj že postaja tehnologija, ki spreminja družbo, tudi za čase po epidemiji.
Ena najbolj obiskanih spletni strani v zadnjih mesecih, ki je za Slovence postala de facto vir podatkov o poteku epidemije, je Sledilnik. Za stranjo, na kateri so preverjeni podatki profesionalno predstavljeni, stoji skupnost več kot 250 prostovoljcev, ki ure in ure dnevno posvečajo razumevanju dogajanja in informiranju javnosti. Mimogrede pa so še dokazali, da so odprta orodja in razvoj omogočili tehnologijo uporabiti sleherniku. Sledilnik mesečno stane manj kot zaboj piva.
Na prvo žogo je ocenjevanje različnih izdelkov ali uslug s sistemom petih zvezdic videti dobra zamisel. Kupec se lahko zanese na mnenja svojih predhodnikov, prodajalec pa bo s povratnimi informacijami lahko izboljšal učinkovitost prodaje in organizacije. Vendar pa je resnica nekoliko bolj kompleksna.
Roboti so že pred leti nadomestili fizične delavce pri najtežjih in najnevarnejših delih, denimo v avtomobilskih lakirnicah. Rastejo tudi računalniško vodene tovarne brez luči, ki jih vzdržuje in nadzoruje majhen tim visoko usposobljenih inženirjev. Bo že v tridesetih letih univerzitetna izobrazba obvezna, podobno kot danes osnovna šola?
Čeprav se je mrzlica kriptovalut v zadnjem letu polegla, te ostajajo zelo priljubljene pri nezanemarljivem delu prebivalstva. Pravno še vedno vlada teksas, saj kriptovalute niso niti valute niti plačilno sredstvo, kar otežuje regulacijo z obstoječimi zakoni. V Sloveniji so dobički iz trgovanja neobdavčeni, nadzora nad menjalnicami pa skoraj ni. Evropska komisija je zato pripravila predlog za sistemsko ureditev področja.
Težko bi našli boljši primer samorealizacije posameznika skozi njegovo službo, kot je primer Petra Thiela in njegovega podjetja Palantir. Zgodba o podjetju, ki na področju podatkovne ekonomije odpira nova etična vprašanja o družbenih problemih in tehnokratski ugrabitvi javnega diskurza, je namreč neločljivo povezana z njegovim ustanoviteljem in njegovim osebnim pogledom na svet.
Internet je digitaliziral skoraj vsa človeška opravila, vključno z razvadami. Kmalu po pojavu spleta so vzniknile prve spletne igralnice, ki so do danes zrasle v velikansko 60 milijard dolarjev težko industrijo. Zadnji pospešek so pripeljale kriptovalute, ki so omogočile novo dimenzijo anonimnosti. Kljub poizkusom oblasti, da bi spletno igralništvo regulirale in kršitelje onemogočile, je danes mogoče lažje in hitreje kot kadarkoli zapraviti stotak.
Pametne ure že nekaj časa niso le domena tehnoloških in športnih navdušencev, vse bolj so prisotne tudi med otroki. Ker omogočajo nadzor nad njimi, pa tudi med starši …
Ajdi, kot po slovensko pravimo trolom iz nordijskih legend, so se v zadnjih desetletjih izpod mostov, kjer naj bi prebivali, preselili na splet. Z novim okoljem pa so tudi zamenjali obrt. Namesto mitnine dandanes pobirajo čisto običajni osebni dohodek za to, da počnejo, kar znajo najbolje – trolajo.
V času, ko splet iz manj veselih razlogov doživlja novo pomlad, smo si vzeli čas in analizirali obisk naših osrednjih spletišč, revij Monitor in Mladina. Poleg dejstva, da je novi koronavirus blagodejno vplival na številčnost vsakodnevnih spletnih vandrovcev, smo izvedeli še marsikatero zanimivo stvar, za katero bi bil greh, če je ne bi delili s svetom.
V začetku leta je s številom okuženih s koronavirusom raslo tudi število strani, ki so ponujale rešitve v boju z virusom, in skupaj z njimi še število podjetnikov, ki se poslužujejo t. i. dropshippinga.
Pred vsesplošno razširjenostjo interneta so se digitalne vsebine delile na disketah in zgoščenkah različnih oblik. Preprečevanje nezakonite uporabe avtorsko zaščitenih vsebin je tedaj v glavnem slonelo na preprečevanju kopiranja medijev ali onemogočenju delovanja kopiranih inačic. Čeprav je danes v svetu pretočnih večpredstavnostnih vsebin in programske opreme kot storitev to manj pomemben način zaščite, je preprečevanje kopiranja prehodilo izjemno zanimivo pot.
Letošnja praznična nakupovalna sezona bo prinesla novo generacijo igralnih konzol, ki bodo v dnevni sobi omogočale igranje do zdaj nevidenih naslovov. Ker je množična posvojitev za zdaj neobstoječih naprav še daleč, otroci in mladina pa bi igrali zdaj in takoj, smo preverili, kaj poleg računalnika še obstaja na hitro rastočem trgu digitalne zabave.
Danes je Estonija ena najbolj naprednih dežel na svetu. Tega ji pred skoraj tridesetimi leti, ko se je osvobodila sovjetskega jarma, ne bi pripisali. A kombinacija progresivnih idej, strateške lege in dobro udejanjenih družbenih inovacij je omogočila točno to. Kako jim je torej uspelo?
Odkar je svet zajela pandemija, na družabnih omrežjih preživimo še več časa. Še preden vstanemo iz postelje, brskamo po telefonu v iskanju najaktualnejših novic, preverimo jih tudi tik pred spanjem.
Minilo je približno desetletje od pojava pametne tehnologije, ki se je zažrla v vse pore vsakdanjika. Povezljivost naprav, internet stvari, napredek v umetni inteligenci – preteklo desetletje je zaznamoval kup novotarij. Povzročile so pravo revolucijo v človeški komunikaciji, delu in zabavi, vendar tale zapis ni zgodba o zmagovalcih. Kajti vsak uspeh ima za sabo kopico poskusov, ki so zaradi tega ali onega razloga propadli. Nasmejmo se prgišču neumnosti, ki jih je naplavila digitalna revolucija.
Internet je tiskane medije prisilil, da svoje vsebine objavljajo tudi na spletnih straneh. To je precej spremenilo finančne konstrukcije, saj je bilo sprva vse, kar je na internetu – brezplačno. Časniki in revije so zato začeli uvajati plačljive zidove, s katerimi so dostop do vsebin pripustili le naročnikom ali kupcem posameznih člankov. Ti zidovi pa so mestoma luknjičasti, često povsem namerno, kar z nekaj iznajdljivosti omogoča dostop do vsebin brez naročnine.
Pomanjkljivosti digitalnih pomočnic in pomočnikov, kot so Siri, Cortana, Google Assistant in Alexa, smo vsi občutili tudi na lastni koži, saj slovenščina pač ni globalno razširjen jezik. Ker jih torej uporabljamo v angleščini, pademo nekoliko niže na lestvici razumevanja naših zahtev.
Internet je tri desetletja stara (komercialna) dobrina, brez katere si ne predstavljamo več normalnega življenja. Postal je tako pomemben, da ga mnogi štejejo za človekovo pravico. Žal je na svetu vse preveč držav, ki se na te pravice požvižgajo.
Google je sinonim za kakovostne, preproste in brezplačne programske izdelke ter storitve, ki jih uporablja tako rekoč ves planet. Naša življenja so prepletena z Googlom, čeprav vemo, da takšna navezanost ni dobra. Vsi smo seznanjeni s spornimi praksami spletnega velikana, šibko varnostno politiko in z večno željo po nadzoru naših podatkov, a nas našteto ne odvrne od vsakodnevnega vračanja k škodljivi razvadi. Kot pri odvajanju od alkohola, sladkorja, nikotina in drugih nezdravih snovi, je uspeh odvisen od volje in dobrega vodenja.
Googlove storitve je težko opustiti. Čeprav nam brisanje podatkov in računa spletni velikan ponudi na pladnju, se težava pojavi pri iskanju ustreznih nadomestkov. Google se očitno zaveda svoje kakovosti in vpetosti v naša življenja. Misija je težka, a ne nemogoča.
Google ima dandanes značaj mitološkega bitja. Pogosto ga primerjamo z nekakšnim božanstvom – je vseviden, vseveden in skoraj vsemogočen, navadnemu smrtniku pa neviden in nedoumljiv. Kroji usode slehernikov, pozna nas bolje, kot se poznamo sami, v njegovih očeh smo majhni in goli. Nekateri ga vidijo kot odskočno desko v svetlo bodočnost skupne zavesti, povezanosti in znanja, spet drugi kot Frankensteinovo pošast, ki je ušla nadzoru. A vendar je le človeška stvaritev, splet kode in kapitala ter nemara najuporabnejše orodje 21. stoletja.
Dr. Podjed je posebej aktualen sedaj, saj raziskuje na presečišču davnih človeških navad in sodobne tehnologije. Svoja opažanja o življenju za štirimi stenami pa je do 36. dneva karantene beležil tudi na Facebooku, Twitterju, Linkedinu ter Instagramu. Z njegovim soglasjem smo nekatera tudi uporabili.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
