Domači računalniki s stalno internetno povezavo so običajno lahke tarče hekerjev. Kako zaščitimo njihovo vgrajeno programsko opremo, operacijski sistem in aplikacije? Na kaj moramo paziti pri nastavitvah kabelskega modema in delu z računalnikom?
Dostop in način konzumacije večpredstavnih vsebin sta se v zadnjih letih močno spremenila. V današnjih časih prevladujejo pretočne storitve in vsebine na družabnih omrežjih, telefoni pa so po priljubljenosti prehiteli televizorje. Ali je v takem okolju sploh še kaj prostora za klasične programske rešitve za hišni kino oziroma večpredstavni center, kot sta Kodi in Plex? Kateri od njiju pa je boljši?
Uporabniki pametnih telefonov brez logotipa ugriznjenega jabolka že od nekdaj nejeverno poslušamo lastnike Applovih naprav in se čudimo mukam, ki jih trpijo med nalaganjem glasbe na ljubega pametnjakoviča. Vzrok za njihove težave je zgolj eden, sliši pa na ime iTunes. V Cupertinu so zloglasni program v zadnjih letih sicer izboljšali, a preprostost še vedno ni beseda, ki bi jo Applov skupek kode poznal.
Danes je vse digitalno. Minili so časi otipljivih dobrin, domačih zbirk plošč, knjižnic v dnevni sobi, ljubiteljskih videotek ter zaprašenih igričarskih brlogov s preigrano plastiko. Medtem ko smo nadpovprečni ljubitelji glasbe, knjig, filmov in iger veseli, da imamo končno urejene in širne prostore, so prijatelji žalostni, ker niso deležni dobrot, ki jih ponujajo naše digitalne zbirke. Da bi jim ustregli, se naučimo, kako se ničle in enice najrazličnejših porekel lahko posojajo.
Žice se počasi poslavljajo od naših domov. Trditev velja predvsem za žice, po katerih potujejo računalniški biti. Do interneta večina omreženih naprav danes dostopa brezžično. Temu primerna mora biti oprema, ki skrbi za nemoten promet po zraku. Vedno pogosteje prihaja do najrazličnejših težav, ki se kažejo v počasnosti, prekinitvah ali celo kapitulaciji brezžične dostopne točke.
Hollywoodski scenarij, po katerem hekerji prevzamejo nadzor nad vozilom v salonu in se iz njega zapodijo na ulico, je resda malo verjeten, a informacijska varnost vse bolj digitaliziranih vozil je na resni preizkušnji – ki je pogosto ne prestane.
V pametni telefon vgrajena programska oprema proizvajalca je pogosto precej omejujoča in ne dovoljuje poljubnih načinov uporabe njegovih funkcionalnosti. Ga lahko odklenemo? Je to legalno? Se izplača?
Slovenci filme, serije in glasbo že dolgo uživamo predvsem digitalno. Resda smo spočetka to počeli v sivem območju, ki mu v tujini radi rečejo piratstvo, a smo se s hitro posvojitvijo plačljivih pretočnih storitev v zadnjem času odkupili ter dokazali našo pravo usmerjenost. Vedno smo bili za zabavo pripravljeni plačati pošteno ceno, vendar možnosti v preteklosti nismo imeli. Žal nam tudi pretočne storitve danes niso vse na voljo. Kljub temu se tokrat ne pustimo speljati na kriva pota, temveč se zatečemo k iznajdljivosti.
Ko menimo, da smo naredili vse, da bi hekerjem preprečili vdor v lastno intranetno omrežje, je pametno to tudi preizkusiti. Kako testiramo? Katero programsko opremo uporabljamo? Lahko testiranje naročimo?
Pametni telefon z operacijskim sistemom Android je priljubljeni življenjski sopotnik, ki s sončnimi žarki obsije vsakdan sodobnega človeka. Kljub nedvomni priročnosti, ki riše nasmeh na obraz slehernika, ima naprava svojo temno stran. Z njo je namreč mogoče početi nečedne in prepovedane reči. Ker je znanje najboljša obramba, si oglejmo, kako se izvedejo.
Z razvojem družabnih omrežij so na internet priplavala skladišča osebnih podatkov, kot jih še ni bilo. Z vsemi podrobnostmi naših življenj prostovoljno napolnjeni profili so mikavna tarča za hekerje, ki v številnih primerih sploh ne potrebujejo posebnega znanja. Še največkrat vpisne podatke uporabniki nevede izdajo sami.
Niso vsi hekerji plemeniti aktivisti, ki se zavzemajo za transparentnost in varnost ter vse ranljivosti javijo proizvajalcem in podrobnosti ne razkrivajo svetu, dokler niso popravljene. Niti niso vsi hekerji manijaki, ki želijo onesposobiti jedrske elektrarne in prebirati vojaške skrivnosti na domačih računalniki. Nekateri so zgolj oportunisti, ki odkrivajo in prodajajo varnostne ranljivosti, ki jih različne organizacije, države in kriminalno podzemlje bogato odkupujejo.
Niso vsi hekerji kriminalci, ki želijo konec sveta, kot ga poznamo, ali, danes še pogosteje, mastno zaslužiti. Hekerji, ki se držijo etičnega kodeksa, delajo v dogovoru ter svoja odkritja odgovorno delijo s proizvajalci programske in stroje opreme, so v resnici izjemno pomemben člen informacijske varnosti. Prijelo se jih je ime beli klobuki.
Že o računalnikarjih krožijo v javnosti zelo popačene podobe, še slabše pa je poznavanje hekanja. K temu ne pripomore dejstvo, da termina ni ne v slovenski zakonodaji ne v standardnih slovenskih slovarjih. Če dodamo še vrsto sorodnih pojmov, kot so na primer krekerji, je zmeda popolna. Kaj sploh je hekanje in kdo so hekerji? So to dobri ali slabi fantje in dekleta? In zakaj so nekateri aktivisti?
V nekih drugih časih je bilo samoumevno, da bomo pokvarjene stroje popravili, pogosto sami. S prihodom elektronske revolucije se je to zavedanje spremenilo in nenadoma smo dobili kopico naprav, ki se jih popraviti ne izplača. Nekateri proizvajalci pa so šli še korak dlje in domača popravila namenoma preprečujejo. Začel se je boj za pravico do popravila.
S svojimi mobilnimi telefoni kakor Janko in Metka ves čas puščamo digitalne drobtinice, ki se pri operaterjih zlagajo v gigabajte podatkov. Z analizo podatkov o lokaciji uporabnikov lahko operaterji spremljajo gibanje prebivalstva in njegove navade, iz česar je moč pridobiti številne zanimive, koristne in tudi dobičkonosne informacije. Prvi v Sloveniji je to storitev komercialno ponudil A1.
Vprašanje, ali bo kitajski velikan Huawei sploh »preživel«, se v trenutku, ko pišemo te vrstice, ne zdi prav nič pretirano. Le upamo lahko, da se bosta svetovni velesili dovolj hitro sporazumeli.
Dodano 8.7.2019: Predsednika Trump in Xi Jinping sta se dogovorila, da Huawei ne pomeni več varnostne grožnje ZDA. Pričujoči članek je zato le dober vpogled v to, kako je svetovna "elektronika" povezana, predvsem pa odvisna od politike.
Svetovni splet že dalj časa trpi pod pritiskom različnih interesnih skupin, ki si poskušajo na novem področju ekonomije in družbenega življenja vzeti svoj kos pogače. Hkrati s spletno vseprisotnostjo v našem življenju, kjer v digitalnem okolju živimo, ustvarjamo in delujemo kot državljani, nastajajo tudi vedno večji apetiti različnih industrij, ki poskušajo v tem okolju maksimizirati svoje dobičke.
V predinternetni dobi je bila javna ponudba delnic sklepni korak v zorenju podjetja. Pogoji borz za kotacijo so bili strogi, podjetja so morala izkazati dobičkonosnost, trden položaj in jasne načrte za prihodnost. Dandanes se ponavljajo nora leta s preloma tisočletja, ko je več milijard vredno vse, kar diši po internetu in delitveni ekonomiji.
Zgodovino piratstva nemara najbolje povzame prilika o Aleksandru Velikem in gusarju, kot jo je zapisal sveti Avguštin. Zajetega morskega volka so privedli pred cesarja, ki ga je obtožil ropanja. A pogumni pirat mu je ostro odvrnil: »Jaz, ki ropam le z barko, veljam za zločinca. A ti, ki si s celotnim ladjevjem prisvajaš vso zemljo, veljaš za cesarja.«
Ko govorimo o mobilnih omrežjih, umetni inteligenci in drugih novih tehnologijah, običajno pomislimo na Silicijevo dolino, toda tej pregovorno zibelki visoke tehnologije in inovacij za ovratnik diha najbolj poseljena država na svetu. Kitajska obvladuje proizvodnjo ključnih elementov, vlaga milijarde v infrastrukturo in vodi pri razvoju številnih novih tehnologij.
Glasba je stara skoraj toliko kot človeštvo. Odkar ljudje govorimo, tudi prepevamo, torej melodično, ritmično izgovarjamo besede. Tudi različna glasbila uporabljamo že iz pradavnine, različni bobni in piščali pa so še danes del glasbenega vsakdanjika. Razvoj in inovacija sta v glasbo vnesla marsikaj, od novih načinov petja, prek vedno novih glasbil do ojačevalcev in nosilcev zvoka. Muzika nas dandanes spremlja povsod. Poglejmo torej, kam jo pelje razvoj.
Organizirani kriminal ima določena pravila – gangsterji pogosto prihajajo iz enakega okolja, so medsebojno močno, skoraj družinsko povezani in venomer držijo skupaj. Zanje ne veljajo običajna družbena pravila, njihova prisotnost pa zahteva strahospoštovanje. Na koncu koncev pa gre vedno tudi za osebe moškega spola. Tako se je tudi skupine približno dvajsetih moških, bivših visokih uslužbencev PayPala, prijel naziv PayPal Mafia.
Skoraj nemogoče je danes uporabljati internet, ne da bi ob tem uporabili vsaj kakšno Googlovo storitev ali aplikacijo. Tehnološki gigant ve, kaj iščemo, kod hodimo, kje živimo in kaj si želimo. Veliko informacij mu damo sami, še več pa jih zbere, ne da bi se tega sploh zavedali. Raziskava ameriške univerze Vanderbilt razkriva, da se telefon z Androidom več kot stokrat dnevno pogovarja z Googlovimi strežniki, četudi ga sploh ne uporabljamo.
V Sloveniji je kar nekaj različnih tekmovanj iz robotike, ki so namenjena otrokom in mladini različnih starosti, na primer ROBObum, RoboT in RoboLiga, RoboCup ter podobne hvalevredne aktivnosti. Toda tokrat se bomo osredotočili na tekmovanje, ki je prvenstveno namenjeno učencem, torej najmlajšim, hkrati pa ravno zaradi tega tudi morda najmanj tekmovalno in tudi robotsko usmerjeno – First Lego League.
Poigritev – izvorno gamification – je čedalje pomembnejša metoda, s katero želijo ustvarjalci vsebin povečati učinkovitost svojih prizadevanj. Ne glede na to, ali gre za predavanja, zdravstvo, prodajo, oglaševanje ali programiranje.
Vse spletne strani, vsi podatki »v oblakih«, vse računske zmogljivosti za najem imajo svoje mesto v podatkovnih centrih, ki stojijo po vsem svetu in poganjajo infrastrukturo, brez katere si danes ne predstavljamo več življenja. Postaviti en strežnik res ni huda znanost, povsem drugače pa je poskrbeti za usklajeno delovanje milijonov procesorjev in diskov, ki brnijo v več halah na različnih tektonskih ploščah.
V zadnjih letih je napredek v avtomobilski industriji, nekakšnem izložbenem oknu evropske industrije, omejen na vedno nove izbruhe elektronskih vozil. In res, napredek klasičnih vozil oziroma motorjev z notranjim zgorevanjem kot ključnim delom se zdi že desetletja precej počasen.
V Monitorju redno pišemo o tehnoloških inovacijah, o novih napravah, o novi programski opremi in o »igračkah«, ki se jih najprej lotimo tehnološki navdušenci, kakšno leto (ali dve) kasneje pa počasi zavzamejo tudi vsakdan navadnih uporabnikov. Da to počnemo tako zelo dolgo (Monitor je letos star 27 let, nekateri med nami so tu od vsega začetka!), je mogoče le zato, ker tega ne počnemo le »za službo«, temveč iz užitka. Kar pomeni, da vse to, o čemer pišemo, uporabljamo tudi v zasebnem življenju, oziroma tam uporabljamo tudi še kaj več.
Konec leta je čas, ko se noči daljšajo, ljudje pa postanemo čudno razposajeni in si skušamo z drobnimi pozornostmi lajšati čemerne dneve. Ob takem času v Monitorju, kot v vsaki spodobni reviji, opravimo pregled bolj ali manj tehnoloških izdelkov, ki – če drugega ne – kažejo duha časa. In obenem upamo, da vas bo kateri od njih navdihnil, da boste izbrali kaj svojevrstnega.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
