Epsonov barvni laserski tiskalnik C900 je bil ob predstavitvi (preizkusili smo ga februarja 2004) eden prvih, ki je sprožil drastično zniževanje cen osnovnih barvnih laserskih tiskalnikov. Stal je nekaj več kot 200.000 tolarjev, kar je bilo takrat zelo poceni. Danes stane njegov naslednik približno enako (z omrežnim vmesnikom nekoliko več), vendar je precej bolj zmogljiv.
Ko se je Dell pred nekaj leti podal tudi na področje tiskalnikov, je bil njegov prvi partner Lexmark. Dellove brizgalnike še danes izdeluje le Lexmark, med laserskimi modeli pa vendarle vlada nekoliko večja raznolikost. Za model M5200, ki smo ga preizkusili, lahko vseeno z gotovostjo zatrdimo, da gre za Lexmarkov tiskalnik serije Optra T6xx. To je videti tako po značilni zaobljeni obliki kakor po povsem enaki kaseti za barvilo in nenazadnje tudi po kakovosti odtisa oz. zmogljivostih.
V majski številki smo preizkusili takrat edini Dellov barvni laserski model na našem trgu - 3000cn. Tokrat smo v roke dobili nekoliko izboljšan in nadgrajen tiskalnik - 3100. Razlika med njima je pravzaprav le v tem, da 3100 poleg jezika PCL premore tudi postscript in da ima že v osnovi priloženo dodatno kaseto za 300 listov. Skupna zmogljivost je torej 450 listov (razširljivo še do 900 listov), s tem, da pri manjši (150 listov) ne gre za pravo kaseto, ki jo lahko izvlečemo iz tiskalnika, ampak le za nekakšno "vložišče". Podpora postscriptu pa med drugim pomeni večjo združljivost z različnimi sistemi (Linux, Unix, Netware).
Dellov tiskalnik 1700 je namenjen nekoliko večjim delovnim skupinam, ki v povprečju na mesec ne natisnejo čez 150.000 strani. Je dokaj majhen in simpatičen, v različici "n" pa nekoliko povišan in z omrežno kartico. V praksi to pomeni, da ima poleg osnovne kasete za 250 listov še eno za do 500 listov. Nad kasetami je še večnamenski podajalnik, ki pa je namenjen tiskanju na posamične papirje oz. kuverte.
Pri modelu Phaser 6100dn gre za različico Samsungovega tiskalnika iz serije CLP-500. To pomeni, da gre za barvni laserski tiskalnik, ki nima zaporednega, enoprehodnega, tiskalnega mehanizma (ne tiska enako hitro v barvah in črno-belo), vendar tudi nima klasičnega bobna, ki ob vsakem prehodu zavrti in pripravi za delo tiskalni valj druge barve. Namesto tega uporablja en sam velik valj, ki ga v štirih prehodih "obarvajo" štiri posodice z barvilom. Postopek je veliko tišji od tega, ki ga opravljajo pravi "bobenski" tiskalniki, zato je tiskalnik dokaj tih, skorajda primerljivo enoprehodnim tiskalnikom.
Xerox je kot izdelovalec izdelkov OEM dokaj uspešen, saj kar nekaj laserskih tiskalnikov na tržišču v osnovi uporablja njihov mehanizem (čeprav to ni javno znano). Posel pa očitno deluje tudi v nasprotni smeri, saj nekatere Xeroxove tiskalnike izdelujejo drugi. Phaser 3130, ki smo ga preizkusili, je že eden takih - videti je (in tudi deluje) natanko tako kakor Samsungov model ML-1520 (oz. njegov predhodnik ML-1510, ki je bil prvi laserski tiskalnik za okoli 30.000 tolarjev).
Včasih se zdi, da izdelovalci tiskalnikov ob začetni predstavitvi novega modela nalašč izdelajo nekoliko okrnjen ali upočasnjen tiskalnik, da ga lahko pozneje pohitrijo/izboljšajo in tako vzdržujejo vtis nenehnega razvoja. Pri modelu 1350W gre za nadgradnjo oz. zamenjavo modela 1300W, ki smo ga preizkusili pred enim letom, njegova edina novost pa je višja hitrost dela. Namesto 16 strani na minuto jih novi tiskalnik zmore 20.
Hewlett-Packardov kandidat v kategoriji srednje zmogljivih tiskalnikov, ki so namenjeni manjšim podjetjem, je serija Laserjet 2400. Vključuje tiskalnike 2420 (d/dn) in 2430 (n/tn/dtn), kjer prvi tiskajo s hitrostjo 30 strani na minuto, drugi pa s 35 strani na minuto. Preizkusili smo najmočnejši model Laserjet 2430dtn, ki ima vgrajen tudi obračalnik za dvostranski tisk, dodatno kaseto za 500 listov (poleg običajne za 250 listov) in omrežni vmesnik. Namenjen je za tiskanje do 100.000 strani na mesec.
Del nove Hewlett-Packardove serije Laserjet 102x je tudi model 1022. Na videz je skoraj enak modelu 1020, vendar se po notranjosti modela kar precej razlikujeta.
O Brotherjevem tiskalniku z oznako HL-2040 je težko povedati kaj novega, če se spomnimo modela 2030 (opisanega v majskem Monitorju). Razlika je namreč le v tem, da je 2040 hitrejši: hitrost mehanizma je 20 strani na minuto namesto 16. V praksi se ta razlika sicer opazi, vendar le pri tisku daljših dokumentov. 50 strani besedila tako natisne v dveh minutah in 40 sekundah, medtem ko je model HL-2030 za to opravilo potreboval tri minute in 51 sekund. Pri krajših dokumentih je razlika veliko manjša (pri devet strani dolgem dokumentu le 5 sekund), pri dokumentih na eni strani ali dveh (in takih je največ), pa razlike sploh ni opaziti. Zato smo tudi nekoliko skeptični, ali je cenovna razlika med modeloma (41 %) upravičena.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
