Olympus mju Digital 800
Olympusova serija mju (čez lužo ji pravijo Stylus) je znana po tem, da so fotoaparati precej bolje zaščiteni pred vlago od konkurenčnih izdelkov. V prvi polovici maja je Olympus predstavil nov izdelek mju Digital 800.
Olympusova serija mju (čez lužo ji pravijo Stylus) je znana po tem, da so fotoaparati precej bolje zaščiteni pred vlago od konkurenčnih izdelkov. V prvi polovici maja je Olympus predstavil nov izdelek mju Digital 800.
Če od fotoaparata ne pričakujemo preveč in nam je najpomembnejša majhnost, je Nikonov Coolpix 5600 gotovo ustrezen kandidat. Umešča se nekako v sredino Nikonovih modelov, ki so namenjeni tistim, ki se šele začenjajo ukvarjati z digitalno fotografijo. Oblikovna zasnova je taka, da ga navkljub majhnosti dobro držimo in pri tem palec porabimo za krmiljenje po izbirah, ki so na voljo. Delu z aparatom in sprehajanju po menujih se da zelo hitro privaditi, saj so vsi gumbi in nastavitve postavljeni logično.
Kodakov EasyShare Z700 se uvršča med osnovne digitalne fotoaparate. Tipalo CCD velikosti 1/2,5 zajema v ločljivosti 4 milijone pik, slika pa ima največjo ločljivost 2304 × 1728. Objektiv je Kodakov Retinar, ki zmore 5-kratno povečavo in ima svetlobno jakost od 2,8 do 5,8. Procesor Color Science skrbi za pravilen prikaz barv.
Kodakov EasyShare DX7590 je kar precej zmogljiv fotoaparat z 10-kratno povečavo (38-380 mm v formatu 35 mm) in z zajemom razreda 5 milijonov pik (tipalo CCD velikosti 1/2,5 palca). Objektiv Schneider-Kreuznach ima svetlobno jakost 2,8 do 8,0. 5,6-centimetrski zaslon LCD ima veliko ločljivost (153.000 pik) in je v večini primerov zelo dobro viden, tudi v sončnem vremenu. Pri neposredni sončni svetlobi pa si lahko za silo pomagamo tudi z elektronskim (LCD) iskalom, ki ima možnost prilagoditve dioptrije. Fotografije so sicer kakovostne in izrazitih barv, vendar za spoznanje preveč mehke in zato detajli včasih ne pridejo do izraza.
Ena izmed (težjih) nalog skrbnikov računalniških omrežij in sistemov je nadzor nad nameščeno programsko opremo in postavitvijo računalnikov. Obstajajo zelo dobri in praviloma tudi zelo dragi namenski programi (Microsoft SMS server itd.), ki nam tovrstno delo olajšajo in avtomatizirajo. Če pa ni dovolj sredstev za nakup tovrstnih programov, si lahko pomagamo z odprtokodnimi rešitvami, ki jih razvijajo navdušenci. Ena takih je Windows Inventory, ki je plod izkušenj sistemskega administratorja iz Avstralije Marka Unwina.
O tehnologiji internetne govorne storitve (VoIP) Skype smo v Monitorju že pisali. Tokrat pa smo pod drobnogled vzeli uporabniško izkušnjo te razmeroma nove storitve, ki po svetu pridobiva vse več uporabnikov.
S takim geslom se je HP odločil prodajati licence izdelovalcem zapisovalnikov in vabiti kupce za svojo novo tehnologijo LightScribe. Gre za neposredno "tiskanje" z laserjem na posebno površino nosilca CD ali DVD.
Na varnostno shranjevanje datotek, ki vsak dan nastajajo v naših domačih računalnikih, večinoma pomislimo šele takrat, ko se nam pokvari računalnik ali, še huje, odpove disk, saj to največkrat pomeni izgubo podatkov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih