Že na zadnjem preizkusu ročnih računalnikov in pametnih telefonov smo ugotovili, da se z novimi, hitrimi procesorji morda kaže možnost, da bo Microsoftu uspelo tudi pri pametnih telefonih. Operacijski sistem Microsoft Mobile za pametne telefone, ki so ga "sestavljali" kar nekaj časa, se namreč dovolj odzivno obnaša šele z ARMi frekvenc okoli 200 MHz. In tak procesor (Intel XScale PXA262) ima tudi Mitacov telefon Mio 8390, ki smo ga preizkusili.
Pred dvema letoma smo temeljito preizkusili večino takrat priljubljenih programov za obrambo pred nezaželeno pošto in ugotovili, da je za obrambo posameznih računalnikov (oz. poštnih programov Outlook ali Outlook Express) daleč najboljši program Spamnet podjetja Cloudmark (eden od ustanoviteljev Cloudmarka je tudi soustanovitelj pokojnega Napsterja). Ta (zdaj na voljo pod imenom Safetybar) deluje na podlagi sodelovanja vseh uporabnikov programa in skupnega odkrivanja in diagnosticiranja nezaželenih sporočil. Ko uporabnik v svoj poštni predal dobi nezaželeno sporočilo, ga kot takega tudi "prijavi" Cloudmarku (s klikom na gumb) in če je enako sporočilo "odkljukalo" dovolj uporabnikov, bo naslednjič avtomatsko romalo v poštno mapo "Spam". Program namreč ob vsakem prejetem sporočilu izračuna njegov "podpis" in ga prek interneta primerja z zbirko podpisov nezaželenih sporočil, ki jih hrani Cloudmark. Ker je uporabnikov že več kot milijon, se izkaže, da je tako "statistično" iskanje nezaželenih sporočil daleč najbolj učinkovito in da razne ročno izdelovane sezname "dobrih" in "slabih" sporočil (na katerih še vedno temelji večina protismetnih rešitev, tudi iz uglednih programerskih hiš!) pusti daleč za seboj. V praksi lahko potrdimo, da Safetybar zelo redko "izpusti" kakšno nezaželeno sporočilo, predvsem pa v mapo Spam skoraj nikoli ne zabriše sporočila, ki v resnici ni nezaželeno. In prav slednje je pri teh programih ključno - če moramo redno pregledovati tudi mapo Spam, si s programom nismo prav nič pomagali; nasprotno.
Najmočnejši Hewlett-Packardov brizgalnik, Deskjet 6540, je dobil še nekoliko nadgrajeno različico, namenjeno nekoliko zahtevnejšim poslovnim okoljem. Deskjet 6840 premore tudi omrežni in brezžični vmesnik, poleg tega je priložen tudi obračalnik za tiskanje na obe strani, ki ga je bilo treba pri modelu 6540 dokupiti.
Trg žepnih digitalnih fotoaparatov je postal nekakšen pokazatelj tega, kaj je danes mogoče postoriti z vse večjo miniaturizacijo. Sony je doslej na tem trgu sodeloval le z manj zmogljivimi (lahko bi rekli "igračkastimi") modeli DSC-U, šele model DSC-T1, ki smo ga preizkusili tokrat, pokaže, da ta japonski gigant tudi na tem področju zmore veliko, če le hoče.
Toshibina serija prenosnikov z imenom Tecra je namenjena zahtevnim uporabnikom, ki potrebujejo prenosnik, ki je hkrati dovolj lahek, da je tudi prenosen, hkrati pa kar najbolj zmogljiv in opremljen. Včasih je veljalo, da je to tudi prenosnik, ki je silno drag, toda časi se spreminjajo in sedanje Tecre so cenovno primerljive s podobno opremljeno konkurenco.
Čeprav Pentax izdeluje tudi večje in celo "resne" (zrcalno refleksne) fotoaparate, je med amaterskimi fotografi morda najbolj znan po svojih žepnih modelih Optio S, S3 in S4 (sedaj S4i). "Igračkami" torej, ki gredo res v vsak žep in so hkrati dovolj zmogljivi za povprečnega uporabnika. Pri Pentaxu so očitno ocenili, da je na tržišču prostor tudi za fotoaparate, ki so nekoliko večji (pa še vedno žepni in celo manjši od večine konkurenčnih žepnih), vendar veliko cenejši. Naredili so tri-milijonski model S30 (in prihajajoči štiri-milijonski S40).
Da so lahko fotoaparati tudi modni dodatek, je prvi zares pokazal Canon s svojim modelom Ixus I. Zdaj mu sledi tudi Olympus - z modelom Mju-mini digital.
O Olympusovih digitalnih naslednikih zelo dobro prodajane analogne serije mju smo veliko povedali že pri obeh preizkusih prvotnih modelov mju 300 in mju 400 (marec, september 2003). Najnovejši model 410 se od modela 400 razlikuje le po podrobnostih, zato bomo tokrat krajši.
Tega, da ima že skoraj vsak izdelovalec digitalnih fotoaparatov v svojem programu tudi žepni model, smo dandanes že kar nekako vajeni. To drži tudi za izdelovalce, ki nekako ne sodijo ravno med smetano fotografske industrije, kot je npr. Kyocera (kljub temu da ima v lasti legendarni blagovni znamki Yashica in Contax). Še več, Kyocera je bila eno prvih podjetij, ki je že pred leti prodajalo fotoaparat, ki se je približeval "žepnosti" (model S3).
Minoltin žepni fotoaparat G600 je naslednik modela G400, ki smo ga že preizkusili (oz. bolj natančno - modela G500, ki pa ga pri nas nismo imeli) in že po imenu lahko presodimo, da je poglavitna razlika v tem, da gre za 6-milijonski (in ne 4) model. Zmore torej fotografije z ločljivostjo do 2816 × 2112 pik (video pa vendarle samo do 320 × 240 pik).
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
