Oboroženi z znanjem o procesorskih sredicah in sistemskih naborih ter pomnilnikom, s katerimi prvi tesno sodelujejo, si lahko ogledamo, kako se je 27 bojevnikov iz silicija, zapakiranih v oklep iz ponikljanega bakra, tokrat spopadlo z računskimi izzivi 21. stoletja.
Procesorji so na osnovni plošči, ki je temeljni kamen vsakega računalniškega sistema, povezani z veznim naborom, ki je zadolžen za povezovanje in upravljanje vseh v računalnik vgrajenih komponent. Skladno s procesorji izdelovalci razvijajo tudi sistemske nabore in jim dodajajo vedno nove funkcionalnosti (podpora pomnilniku, diskom, večkanalnemu zvoku, nekateri vsebujejo celo lastne grafične rešitve ...).
Procesorji so nekakšno srce računalnika. S svojo močjo ne premetavajo le gora ničel in enic, temveč napajajo tudi druge komponente, denimo grafične in zvočne kartice; predvsem delovanje prvih je zelo odvisno od osrednjega procesorja. Preizkusili smo 27 aktualnih procesorjev za namizne računalnike ...
Pri Nvidii je marketinški oddelek očitno bistveno uspešnejši od razvijalskega, saj so zadnjo v vrsti grafičnih kartic, GeForce GTS 250, ki tokrat zapolnjuje spodnji srednji razred teh izdelkov, privlekli iz naftalina. Gre namreč le za v lepšo embalažo in z novim imenom opremljeno kartico GeForce 9800GTX+, pa še ta ima doooolge korenine. Reciklaža, torej. V časih, ko je razvoj presneto draga reč, imajo takšne poteze vse večji smisel.
V prejšnji številki Monitorja smo objavili veliki preizkus grafičnih kartic, a je na njem zaradi zamud z dobavo manjkalo nekaj zelo zanimivih modelov. Slednje smo seveda ob prejetju v laboratorij takoj posadili na vroči stol in pognali čez kopico testov. Končni rezultat? Imamo novega grafičnega kralja, oprostite, kraljico.
Čeprav ugotavljamo, da so grafične kartice danes že spoštovanja vredni kosi opreme, ki po matematični moči prekašajo tudi prenekateri večjedrni procesor, pa vedno znova najdemo tudi uporabnike, ki od svojih izdelkov zahtevajo še več zmogljivosti. S postopkom, imenovanim navijanje, lahko iz grafičnih kartic, pa tudi skoraj vseh drugih komponent, iztisnemo še več zmogljivosti.
Dejstvo, da postajajo grafične kartice iz dneva v dan zmogljivejše, ni nobena skrivnost več. Skladno z zmogljivostmi pa raste tudi število različnih uporab. Da bodo iz njih sestavili superračunalnik, smo že zapisali, da pomagajo kodirati zahtevne video zapise, tudi. Zadnja v vrsti bolj ali manj koristnih pogruntavščin pa je uporaba surove moči grafičnih procesorjev za razbijanje gesel. Kot lahko uganete, so grafične kartice pri razbijanju gesel zelo uspešne. Podjetje Elcomsoft, ki je pred leti zaslovelo s programom za kopiranje datotek Adobe eBook, ima v svoji ponudbi kopico programov za razbijanje gesel. Seznam rešitev so pred kratkim dopolnili še s programom Elcomsoft Wireless Security Auditor, ki zna razbijati gesla brezžičnih omrežij, zaščitena z enkripcijami WPA/WPA2-PSK. Največja zanimivost je zmožnost programa, da za svoje delo lahko uporablja tudi moč grafičnega procesorja, ki se pri tem odreže veliko bolje od najboljših večjedrnih procesorjev ta hip.
Grafična kartica je navadno eden izmed dražjih delov posameznega računalniškega sistema, za igričarje pa hkrati tudi najpomembnejši. Preizkusili smo 15 kartic zadnje generacije in preverili, kako se obnesejo v igrah, bržkone najzahtevnejših aplikacijah, ki jih poganja povprečen uporabnik. Kdo je torej zmagal - rdeči (AMD/ATI) ali zeleni (Nvidia)?
Pred slabim letom dni smo preizkusili osem brezžičnih usmerjevalnikov, ki so se ponašali z magično črko "n" na embalaži. Leto zatem se je število preizkušenih naprav podvojilo, a revolucionarnih novosti nismo bili deležni, prav nasprotno, preizkusili smo tri usmerjevalnike, ki so naš preizkus opravili že pred letom dni. Prav na podlagi rezultatov treh že preizkušenih modelov, ki so bili vmes deležni posodobitev strojne programske opreme, lahko ocenimo delo, ki so ga opravili tako razvijalci brezžičnega standarda kot tudi izdelovalci.
Intel ima novega varčneža. Z deklarirano porabo štirih vatov električne energije se uvršča prav na vrh seznama varčnih procesorjev, obenem pa postreže z več kot poldrugim gigahercem računske moči. Seveda smo tudi sami preverili, kako se Intel Atom obnese v praksi.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
