Znanilec sprememb
Samsung si je v zadnjih letih prisvojil levji delež trga pogonov SSD. Tokrat smo dobili na preizkus različico OEM novega pogona PM961, ki napoveduje širši javnosti dostopni 960 EVO.
Samsung si je v zadnjih letih prisvojil levji delež trga pogonov SSD. Tokrat smo dobili na preizkus različico OEM novega pogona PM961, ki napoveduje širši javnosti dostopni 960 EVO.
Veste, kaj je najšibkejši člen sodobnih računalnikov? Disk. Drži. Klasične diske pospešeno nadomeščajo pogoni SSD, ki si resnično zaslužijo vsa priporočila. Tokrat smo vzeli pod drobnogled Crucialova novinca iz družine MX300, ki izstopata po deklarirani zmogljivosti (525 oziroma 1050 gigabajtov), dostopni ceni in še marsičem.
Kdo ali kaj je Polaris, vprašate. No, igričarji že veste, da gre za najnovejšo arhitekturo grafičnih kartic izdelovalca AMD. Pod drobnogled smo vzeli tri precej različne, a zelo premišljeno načrtovane grafične kartice. Novi Radeoni RX 460, RX 470 in RX 480 imajo namreč jasno poslanstvo – prepričati vsak svojo ciljno skupino kupcev.
Morebiti se bo zdelo neverjetno, a povpraševanje po zmogljivih grafičnih karticah je v zadnjih letih bolj kot nove računalniške igre spodbujalo rudarjenje kriptovalut. Izračunavanje je namreč zelo zahtevno, v praksi pa ga precej bolje kot osrednji opravljajo grafični procesorji. A stvari se vračajo v ustaljene okvire tudi v grafičnem svetu …
Včasih je veljalo, da potrebujemo za poganjanje iger le kar najzmogljivejšo grafično kartico. Danes nas izdelovalci učijo, da je za zagotavljanje kakovostne uporabniške izkušnje skorajda nujen tudi igričarski monitor. Tokratnega preizkusa računalniških monitorjev smo se zato lotili skozi oči igričarja.
Najboljše, kar ta hip premore AMD v svetu vsestranskih procesorjev, so modeli A10. Preizkusili smo tudi pred kratkim predstavljeni model A10-7860K, ki se poimensko (pa tudi po zmogljivostih) uvršča med modela A10-7850K in A10-7870K. Marsikdo bi se popraskal po glavi, češ čemu še en procesor v tako ozkem segmentu, a A10-7860K bo na dolgi rok nadomestil oba omenjena predhodnika. Poleg mlajše letnice zasnove in izdelave govori zanj predvsem nižja termalna ovojnica (65 namesto 95W). Znižanje porabe energije za tretjino je v sodobnem svetu procesorjev hvalevreden (in opazen) dosežek. Procesor se manj greje, zato lahko dlje časa ostane v t. i. pospešenem načinu delovanja. Za to, da bi se kljub temu ločil od najzmogljivejših primerkov svoje družine, pa skrbi zajezitev frekvenčnega takta grafičnega srca pri 757 MHz (najboljši zmorejo tovarniških 866 MHz).
Osrednji procesor je digitalno srce računalnika. Tako kot najpomembnejši organ v telesu tudi procesor v računalniku skrbi za kar najhitrejše premetavanje ničel in enic. A tudi ljudje s slabim srcem lahko dočakajo spoštljivo starost. Kaj pa računalniki s počasnejšimi procesorji? Vsekakor.
Občutek imamo, da so strojne zmogljivosti računalnikov danes manj pomembne od zmogljivosti telefonov in tablic. A tako je le zato, ker so osebni računalniki že davno presegli mejo, ko so že vsi po vrsti »hitri«. Kljub temu so med njimi tudi »malce počasnejši«, pa tudi »zelo hitri«. Predvsem pa hitro opazimo razlike v ceni.
Tokrat so našli pot v Monitorjev laboratorij štirje projektorji, ki si ne bi mogli biti bolj različni. Vsak pač nagovarja svoj segment uporabnikov, a si želijo biti hkrati kar najbolj univerzalni.
Tokrat je na preizkus v Monitorjev laboratorij zašel Toshibin pogon SSD, ki ga izdelovalec trži kot rešitev za vsakdanje računalniške potrebe. Kot izdelek iz vstopnega razreda teh naprav ima zelo veliko konkurentov in s tem izzivov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih