Prezgodaj bi bilo sicer trditi, da se videokasete dokončno poslavljajo, a vse več je videokamer, ki video shranjujejo na plošče DVD, pomnilniške kartice in v zadnjem čase tudi na (računalniške) diske. Preizkusili smo dva JVCjeva modela, GZ-MC500, ki snema na mikrodiske, in GZ-MG70 z vgrajenim 30 GB diskom.
V dnevni sobi oziroma domačem kinu imamo lahko tudi prenosni računalnik in da bi videli, kako se izkaže v tej zanj nekoliko nenavadni vlogi, smo enega ustrezno opremili in preizkusili.
Ko je Sony lani izbranim evropskim novinarjem v idiličnem okolju italijanskega jezera Como predstavljal videokamero HDR-FX1 kot prvo kamero visoke ločljivosti, namenjeno ljubiteljski rabi, se je večina navzočih strinjala, da bi morali tisto "ljubiteljska" jemati s precejšnjo rezervo in da se bo kamera veliko pogosteje znašla v rokah poklicnih uporabnikov. Dobrega pol leta pozneje je v evropske trgovine prišla tudi druga Sonyjeva kamera visoke ločljivosti, namenjena ljubiteljski rabi, a je dejansko prva, ki si tak naziv tudi zares zasluži.
Najboljši spletni iskalnik, najbolj prepoznavna blagovna znamka na svetu, beseda, ki se je v različnih oblikah naselila v slovarje vseh večjih jezikov, podjetje, ki ga sicer ni treba posebej predstavljati - Google je vse to in še več. Google je svojevrsten fenomen sedanjega časa.
Prvi zapiski starih civilizacij na papirju (oz. papirusu) so zdržali tisočletja. Z današnjo digitalno tehnologijo ne moremo računati na kaj takega in tega se moramo zavedati. Odtisi na papirju, še posebej, če jih natisnejo tiskalniki (in še posebej brizgalniki), bodo večinoma hitro zbledeli, vsekakor pa ne bodo zdržali stoletja, kaj šele tisočletja dolgo. In če preskočimo drugam - magnetna tehnologija podatke izgubi v nekaj letih, če jih slučajno obdrži, pa je težko računati, da bo čez nekaj desetletij še na voljo naprava, ki jih bo znala prebrati, še manj verjetno je, da bo na voljo program, ki bo s podatki znal kaj narediti. Optična tehnologija obeta več, pa tudi zanjo (CD-ROM, CD-R, DVD-ROM) se že sliši, da lahko gredo take "trajne" varnostne kopije zelo hitro v nič.
Moj prvi HTPC je v dnevni sobi že mesec dni in čas je za strnitev prvih vtisov. Poglejmo torej, kako se računalnik za domači kino obnese v resničnem življenju, kakšne izboljšave je že doživel in katere ga še čakajo.
V prvih štirih nadaljevanjih o domačem PCju smo si podrobno ogledali, kakšen naj bi bil osebni računalnik v dnevni sobi, zdaj pa je napočil čas, da teorijo, ki je bila, da ne bo pomote, obilno podprta s prakso iz Monitorjevega laboratorija in avtorjevega vsakdanjega dela z računalniki, preizkusim tudi v resničnem življenju. Oglejmo si torej, kako sem sestavil HTPC, na kakšne ovire sem pri tem naletel in kako se je vse skupaj obneslo.
Na računalnik v vlogi televizorja najpogosteje pomislimo takrat, ko računalnik moramo imeti, za televizor pa zmanjka prostora. To se lahko zgodi v delovni ali otroški sobi, v pisarni, pa tudi v garsonjeri ali manjšem stanovanju, kjer je le v dnevni sobi dovolj prostora za delovni kotiček. Ker televizor ne more sprejeti na svoja pleča računalniških opravil, računalniški monitor pa se brez večjih težav prelevi v televizor, se rešitev ponuja kar sama od sebe.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
