Sonyjev igralnik PlayStation Portable je bil eden bolj pričakovanih kosov zabavne elektronike na trgu. Naprava, ki je v ZDA in na Japonskem prodajni hit, je namreč evropsko premiero doživela šele prvega septembra, Sony pa je z nekaj tožbami ostro nastopil proti sivim uvoznikom, ki so igralnike v Evropo uvažali iz ZDA.
Microsoft je v operacijski sistem Windows z vsako različico vgrajeval vse več namenskih programov - od spletnega brskalnika Internet Explorer prek poštnega odjemalca Outlook Express do predvajalnika večpredstavnih vsebin Media Player. Drugim izdelovalcem programske opreme to seveda ni bilo všeč, saj uporabniki Oken niso bili "prisiljeni" kupovati njihovih programov, ampak so lahko uporabili brezplačno Microsoftovo rešitev. Tako izkoriščanje monopola na trgu programske opreme so preganjali tudi pravosodni organi, a z omejenim uspehom. Microsoft se je posluževal trikov: na namizju in v menuju Start na primer ni bilo bližnjice do programa Media Player, čeprav je bil nameščen.
Ena izmed (težjih) nalog skrbnikov računalniških omrežij in sistemov je nadzor nad nameščeno programsko opremo in postavitvijo računalnikov. Obstajajo zelo dobri in praviloma tudi zelo dragi namenski programi (Microsoft SMS server itd.), ki nam tovrstno delo olajšajo in avtomatizirajo. Če pa ni dovolj sredstev za nakup tovrstnih programov, si lahko pomagamo z odprtokodnimi rešitvami, ki jih razvijajo navdušenci. Ena takih je Windows Inventory, ki je plod izkušenj sistemskega administratorja iz Avstralije Marka Unwina.
V svetu digitalnih projektorjev že kar lep čas obstajajo tudi modeli, ki se ponašajo z zelo majhnimi merami in težo. Kar precej smo jih že preizkusili, a z Infocusovim ultra-lahkim modelom LP120 se le stežka kateri kosa. Trdno ohišje iz magnezijeve zlitine je oblikovano dokaj nestandardno, saj je razmeroma široko, a zato precej manj globoko. Z nekaj več kot petimi centimetri višine, devetimi centimetri globine in 24 centimetri širine ga je tako mogoče zlahka nositi tudi v manjši torbici (recimo poleg prenosnega računalnika). Zaradi širine je projektor nekoliko bolj stabilen, kot je to primer pri večini najmanjših projektorjev. Teža ne dosega niti kilograma.
Longhorn, naslednja različica Oken, je bila najavljena že leta 2001, še preden je luč sveta uradno ugledal Windows XP. Na voljo naj bi bila leta 2004, "sedaj pa menda čisto zares" leta 2006; pod imenom Windows Vista. Takoj po uradnem poimenovanju je Microsoft razvojno različico beta 1 prepustil v preizkus razvijalcem in novinarjem. Preizkusili smo 32-bitno različico, čeprav je Vista na voljo tudi s 64-bitnimi ukazi.
O tem, da je treba za pridobitev priključka ADSL pri nas obvezno kupiti tudi priključek ISDN (in zakaj), je bilo prelitega že veliko črnila. Ostaja dejstvo, da je to bila tržna (in seveda monopolistična) poteza Telekoma, ki je s tako vezano prodajo financiral posodobitev svojega omrežja. Tehničnih razlogov za to namreč ni, saj lahko ADSL deluje tako prek navadnih (t.i. POTS) in ISDN priključkov, le naprave (modemi) morajo biti prilagojene enemu ali drugemu (t.i. ADSL modemi A so prilagojeni analogni telefoniji in zavzamejo večji frekvenčni pas in bi ob priklopu na ISDN omrežje povozili govorni del spektra). Kot kaže, bo septembra tega končno konec, že danes pa lahko tovrstno storitev kupimo pri SiOLu. Zakaj le pri SiOLu? Protekcija seveda, ki pa je tokrat povezana z denarjem in ne z znano Telekomovo birokracijo. Za kaj takega mora namreč ponudnik ADSL imeti v lasti lastne DSLAMe (dostopne točke za priklop uporabnikov ADSL), postavljeni pa morajo biti v kolokaciji v Telekomovih prostorih. SiOL to menda ima in to po vsej Sloveniji (kako jih je "kupil", je pa verjetno že druga zgodba).
VMware Workstation je v peti različici še boljši kakor doslej, navidezni računalniki pa znajo v novem okolju početi že domala vse tisto, kar znajo operacijski sistemi početi na goli "železnini". Nadgradnja je še posebej zanimiva za tiste, ki preizkušajo delovanje računalnikov in programov ob različnih pogojih delovanja.
Program Acrobat je za podjetje Adobe zelo pomemben, zato nenehno dodajajo nove zmožnosti in lastnosti, ki širijo njegovo namembnost in uporabnost. Sedma različica prinaša zanimive novosti, zlasti pri skupinskem delu in integraciji v druge programske pakete. Pa tudi lepo presenečenje - od nedavnega je na voljo s slovenskim uporabniškim vmesnikom.
Adobov Photoshop razveseljuje (in jezi) svoje uporabnike že petnajst let. Uporabljajo ga tako amaterski kot profesionalni uporabniki. Novo različico, že deveto po vrsti, so pri Adobu poimenovali Photoshop CS2. Poleg nove številke v imenu prinaša nova različica nekaj zelo uporabnih orodij in izboljšav, ki koristijo pri obdelavi digitalnih fotografij. Kot novost pa mu družbo delata program Adobe Bridge in dodatek Camera Raw 3.1.
Sublimacijski foto tiskalniki postajajo "strokovnjaki" za domače tiskanje fotografij, predvsem zaradi majhnih stroškov posameznega izpisa v primerjavi z drugimi tehnikami tiskanja. Svoje pa dodaja tudi konkurenca, saj se je trg že dodobra napolnil z različnimi modeli. Sagem je s konkurenčnim izdelkom Photo Easy 155 dokazal, da se lahko tudi manj znana podjetja postavijo ob bok "gigantom tiskanja".
Majhni Hitachijevi (prej IBMovi) diski Microdrive so na trgu že kar nekaj let, vendar se zdi, da so jih izdelovalci raznih prenosnih naprav zares opazili šele v zadnjem času. Ali pa so se šele v zadnjem času dovolj pocenili (tudi zaradi Seagatove konkurence), da jih je smiselno vgrajevati vanje. Tako je sedaj na trgu kar nekaj predvajalnikov MP3, ki imajo vgrajene mini diske, pojavljajo se telefoni, ki s takimi diski merijo na glasbene navdušence, podobno pa, kot kaže, razmišljajo tudi izdelovalci ročnih računalnikov. Zanimivo, da je prav PalmOne, podjetje, ki je še ne dolgo tega ponujalo "lahke" ročne računalnike tudi s samo 2 MB pomnilnika, prvo, ki ima model z vgrajenim diskom. Njihov LifeDrive bi lahko označili kot odebeljeni Tungsten T5 z diskom 4 GB in nekoliko izboljšano programsko opremo.
Nokia je daleč največji izdelovalec mobilnih telefonov in nekateri menijo, da si prav zato lahko privošči toliko nenavadnih in ozkim uporabniškim skupinam namenjenih telefonov. Poleg tistih seveda, ki se prodajajo v velikih količinah. Eden takih "poskusov" je tudi široko-zaslonski model 7710, ki, resnici na ljubo, obeta več kakor ponudi.
NetworksDefender, plod domačega znanja, je naprava za zaščito omrežja. TrendNET ima v svojem naboru več izdelkov, ki pokrivajo vse potrebe: od osnovnih za 5 uporabnikov do zahtevnejših za do 1500 uporabnikov. Model ND305, ki smo ga preizkušali, sodi v zgornji del ponudbe. Modeli v seriji 300 podpirajo od 150 do 500 uporabnikov s celotnim naborom možnosti. Preizkušeni model podpira do 300 uporabnikov.
Zapisovalniki DVDjev so že pred nekaj meseci dosegli 16-kratno hitrost pisanja na nosilce DVD-R in DVD+R. In vendar na trg prihajajo nove in nove naprave s takšnimi in drugačnimi izboljšavami.
CanoScan LiDE 500F je nov model optičnega bralnika podjetja Canon. Oblikovno se precej razlikuje od sorodnih modelov tega podjetja, saj se odpira na stran, na spodnji strani lepo oblikovanega ohišja pa se nahaja zložljiva noga, ki omogoča postavitev bralnika v skoraj navpični položaj. Bralnik lahko uporabljamo tudi v tem položaju, vendar je branje oteženo, saj vloženi dokumenti drsijo po bralni ploskvi. Ohišje je narejeno iz kakovostne plastike, na njem pa najdemo tudi štiri gumbe za hitro branje. Naprava je majhna in tehta le dva kilograma.
Slaba zmogljivost akumulatorjev je cokla mobilnih naprav. Čas trajanja akumulatorja nikoli ni dovolj dolg, obenem pa polnjenje vzame vse preveč časa. Baterrylife ponuja rešitev, ki naj bi izboljšala tako čas trajanja kot čas polnjenja.
Kot smo zapisali že v eni od prejšnjih številk, je podjetje Autodesk objavilo nove različice svojih izdelkov, med katerimi je tudi AutoCAD 2006. To je že dvajseta, lahko bi rekli jubilejna različica tega priljubljenega programa za načrtovanje, ki je na svoji poti doživel že veliko sprememb in prilagoditev. Vendar tokrat prvič tudi po zaslugi uporabnikov, ki so prispevali predloge in pripombe za izboljšave.
Decembra lani smo primerjali tehnologiji UMTS in EDGE za brezžični dostop do interneta. Žal takrat še ni bila na razpolago razširitvena kartica PC Card ponudnika Simobil Vodafone za dostop do interneta s tehnologijo EDGE. Zdaj smo preizkusili tudi to.
Kratica WiMAX je v komunikacijah gotovo trenutno ena najbolj priljubljenih. Tehnologija namreč obljublja, da bo za širokopasovno omreženost naredila nekaj takega, kar so naredili mobilni telefoni za telefonijo. Kot kaže, tudi pri nas, saj podjetje Incotel septembra uvaja začetek delovanja svojega omrežja. Najprej v Ljubljani in okoliških krajih, pozneje tudi na Gorenjskem in počasi po vsej Sloveniji. Med prvimi preizkuševalci smo se nanj priklopili tudi mi.
O tehnologiji internetne govorne storitve (VoIP) Skype smo v Monitorju že pisali. Tokrat pa smo pod drobnogled vzeli uporabniško izkušnjo te razmeroma nove storitve, ki po svetu pridobiva vse več uporabnikov.
Gibanje je bilo vedno ena od pomembnejših dejavnosti človeka, vendar pa danes potujemo veliko več kakor naši predniki. Razdalje našega delovanja so se je v generaciji ali dveh kar nekajkrat povečale. Potujemo v druge države in na druge celine, a še vedno največ poti opravimo v svoji (bližnji) okolici.
Ko je decembra lani v Slovenijo končno prišel Palmov model Treo 600, se je izkazal kot dokaj zastarel, saj je bil v ZDA naprodaj že dobro leto. Bolje kaže njegovemu nasledniku, Treu 650.
Pred štirimi leti so pri Applu po dolgih predporodnih mukah na svet spravili operacijski sistem Mac OS X, ki je pometel s tradicijo vsega, kar smo dotlej poznali pri Macih. In po štirih letih je sistem doživel že četrto pomladitev. 29. aprila je izšel Mac OS X 10.4, bolj znan pod imenom Tiger.
Vsak uporabnik Oken je najbrž že izkusil, da brez vzdrževanja operacijski sistem deluje vse počasneje in vse manj stabilno. Razlogov za to je več, eden poglavitnih pa je neurejenost registra.
S takim geslom se je HP odločil prodajati licence izdelovalcem zapisovalnikov in vabiti kupce za svojo novo tehnologijo LightScribe. Gre za neposredno "tiskanje" z laserjem na posebno površino nosilca CD ali DVD.
Tudi v Avstriji, naši severni sosedi, se ukvarjajo z varnostnimi rešitvami za priklop v internet. Eden izmed izdelkov je SecureBox SE, celovita rešitev varnega internetnega priklopa za manjša podjetja. Ima usmerjevalnik s požarnim zidom, protivirusno zaščito prometa iz interneta (e-pošta, HTTP, FTP), zaščito pred nezaželeno pošto (spam) in VPN podporo. Že iz imena lahko razberemo, da je mišljen za hitrosti prenosa do 1 Mb/s, ciljna skupina pa so manjša podjetja s 5-25 računalniki. Sistem omogoča samodejno posodabljanje prek interneta tako osnovnega sistema kot posodobitev protivirusnega programa.
Povečevanje zmogljivosti sodobnih procesorjev samo z večanjem takta delovanja je sicer še vedno možno, vendar pa je cena za večji takt občutno večja poraba energije in s tem segrevanje procesorja. Tako AMD kot Intel se zato zatekata k alternativnim načinom povečanja zmogljivosti; ena od rešitev so procesorji z več kakor enim jedrom.
Kapaciteta pomnilniških kartic, ki so nepogrešljiv element digitalne fotografije, je že precej velika. Vseeno pa še tako prostorna kartica na daljšem potovanju prej ali slej postane polna pa tudi pregledovanje ustvarjenih posnetkov na razmeroma majhnem zaslonu fotoaparata ni ravno praktično. Na pomoč lahko priskoči Epsonovo prenosno skladišče podatkov.
Kar se tiče mobilne tehnologije, so bili Američani vedno posebneži. Medtem ko je preostali svet zelo hitro zapopadel mobilne telefone, so Američani še dolgo vztrajali na pozivnikih (in to zaradi cenovne politike mobilnih operaterjev, ki računajo tudi dohodne klice, še vedno počnejo), zelo priljubljene pa so postale tudi specializirane naprave za branje elektronske pošte. Ravno z njimi si je priborilo priljubljenost podjetje RIM, ki odlično trži svoje izdelke Blackberry. Najnovejši modeli se sicer počasi spreminjajo v pametne telefone, toda osnovna zmogljivost Blackberryjev je še vedno enostavno delo z elektronsko pošto na poti. Na voljo so tudi modeli s povezovanjem GPRS in prav te poskušajo evropskim uporabnikom ponuditi tudi večji mobilni operaterji. Kot je npr. Vodafone oz., pri nas, Simobil Vodafone.
To, da video kasete s svojimi dolgimi magnetnimi trakovi niso najboljši nosilec za hranjenje videa, so izdelovalci videorekorderjev ugotovili že pred časom (z DVDji, DVD zapisovalniki in zapisovalniki na disk). To, da bi bilo podoben korak smiselno storiti tudi na področju video kamer, je tudi že dolgo jasno. Že nekaj časa so na voljo kamere DVD (sicer redke), končno pa smo priča že tudi prvim poizkusom snemanja na disk.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
