Testi - Preizkusi / Avtor - Arnold Marko

  • Ključi in drugi pomnilniki

    Ni še minilo prav veliko let, kar je bila poglavitni nosilec za prenos podatkov med računalniki disketa. Najprej 5,25-palčna, ki je v najboljši izvedbi dosegala zmogljivost 1,2 MB, potem manjša in trdnejša 3,5-palčna, ki je v najbolj razširjeni izvedbi zmogla 1,44 MB, pozneje tudi 2,88 MB (čeprav ti pogoni in diskete niso bili ravno razširjeni). Dolgo časa so izdelovalci izumljali in predstavljali nosilce, ki naj bi nadomestili legendarne diskete, pojavile so se različne magnetnooptične enote, mnogi so stavili na enote ZIP, ki so pravzaprav plošče diskov, zapakirane v posebno ohišje. Slednjič so prevladale plošče CD, ki so postale tako poceni, da so celo cenejše od disket, in to kljub temu da imajo 650-megabajtni CDji kar 451,3-krat večjo zmogljivost od 1,44 MB disket. In CD ostaja še danes najpogostejši nosilec, na katerega se shranjujejo podatki in prenašajo naokoli. Deluje razmeroma zanesljivo, ima dolgo življenjsko dobo in je hiter. Žal pa delo s ploščami CD ni tako elegantno, kot je bilo delo z disketami. Pogonov CD se namreč tudi pri vnovič zapisljivih nosilcih v svetu osebnih računalnikov "drži" zapuščina iz časov, ko je bil zapisovalnik CD nekakšen eksotični dodatek, tako da za spreminjanje vsebine večinoma uporabljamo posebne namenske programe, denimo Nero. Bili so sicer bolj ali manj uspešni poskusi, da bi enostavnost dela s ploščami CD približali preprostosti dela z disketami, a se take rešitve niso nikoli zares prijele. Če k temu dodamo še velikost nosilca, ki je za današnje čase že kar velik (premer plošče CD ustreza približno premeru 5,25-palčne diskete), je jasno, zakaj CD vendarle ni idealen nosilec.

    Objavljeno: 26.5.2006 19:02 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Julij 2004
  • Vse težave jamstev

    Predstavljajte si, da se lepega dne odločite kupiti prenosni MP3 predvajalnik. Ravno ste si na tak ali drugačen način nabrali lep kupček CDjev z glasbo v zapisu MP3 (upamo, da legalno), vaš stari prenosni magnetofon pa že dolgo ni več tisto, kar bi vas zares razveseljevalo, kadar potujete naokoli. Saj ne, da bi predvajalnik potrebovali ves čas, potrebujete ga občasno, ko - recimo - potujete k domačim, na drugi konec Slovenije, ponavadi z vlakom. Ker ste "napredni" in vam spletna ponudba ni tuja, se odločite, da boste preverili ponudbo spletnih trgovcev in izbrali model, ki, vsaj po specifikacijah sodeč, za svoj denar ponuja največ. Prebijete se skozi množico bolj ali manj posrečenih ponudb in slednjič pri enem bolj znanih trgovcev, za katerega veste, da je že lep čas navzoč tudi v spletu in od katerega ste že kupovali (in niste imeli slabih izkušenj), izberete model, ki vam vsaj na videz najbolj ustreza. Naročite napravo in ta dejansko prispe z le majhno zamudo na vaš naslov. Po prvem razočaranju, ko ugotovite, da naprava ni videti niti približno tako dobro kakor na reklamnih slikah, temveč je veliko bolj "plastična" in so ji priložene zelo slabe akumulatorske baterije, ki se tudi zelo zmedeno polnijo, saj se polnijo, dokler naprave ne odklopite od polnilca (pa če so polne, prepolne ali prazne), se nekoliko razočarani sprijaznite s tem, da od poceni naprave pač ne morete pričakovati več (in da naročanje na daljavo pač težko razkrije celotno "resničnost" naprave, ki jo kupujete). "Samo, da dela," si rečete in odložite napravo nekam v kot, da bi vam bila na voljo v tistih trenutkih, ko jo pač potrebujete.

    Objavljeno: 19.11.2005 17:39 | Avtor: Arnold Marko | Monitor April 2004
  • Večnamensko brizganje

    X5150 in P3150 sta oznaki večnamenskih pisarniških naprav, ki so jih pred kratkim predstavili v Lexmarku. Obe združujeta v eni napravi brizgalnik, ploski optični bralnik in kopirni stroj, dodatna programska oprema pa lahko napravo izkorišča tudi kot faks, ki pa ne more delovati neodvisno od računalnika (vanj mora seveda biti vgrajen faks/modem).

    Objavljeno: 15.10.2005 17:33 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Januar 2004
  • Miniaturno brezžično

    V svetu digitalnih projektorjev že kar lep čas obstajajo tudi modeli, ki se ponašajo z zelo majhnimi merami in težo. Kar precej smo jih že preizkusili, a z Infocusovim ultra-lahkim modelom LP120 se le stežka kateri kosa. Trdno ohišje iz magnezijeve zlitine je oblikovano dokaj nestandardno, saj je razmeroma široko, a zato precej manj globoko. Z nekaj več kot petimi centimetri višine, devetimi centimetri globine in 24 centimetri širine ga je tako mogoče zlahka nositi tudi v manjši torbici (recimo poleg prenosnega računalnika). Zaradi širine je projektor nekoliko bolj stabilen, kot je to primer pri večini najmanjših projektorjev. Teža ne dosega niti kilograma.

    Objavljeno: 28.9.2005 12:30 | Avtor: Arnold Marko | Monitor September 2005
  • Projicirano s Panasonicom

    Ponudba digitalnih projektorjev LCD je pestra, cene pa že bistveno nižje, kot pred dvema letoma. Tokrat smo preizkusili dva srednje zmogljiva Panasonicova modela.

    Objavljeno: 10.9.2005 11:42 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Februar 2004
  • Zunanji zvok NX

    Creative Soundblaster Audigy NX je strojni dodatek, ki omogoča daljinski nadzor zvoka in videa ter udobno predvajanje z diska računalnika na dodatni zvočni in televizijski opremi.

    Objavljeno: 10.9.2005 10:37 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Februar 2004
  • Zmogljivi in svetli NEC

    WT 600 je med projektorji precejšen posebnež, saj omogoča trenutno najkrajšo razdaljo na kateri je mogoče sliko projicirati. Pri NECu so to dosegli tako, da sliko ne projicirajo neposredno preko objektiva na platno, pač pa to najprej povečajo preko posebnega sistema asferičnih zrcal (izdelanih iz posebne plastike), ki so postavljena drug proti drugemu. Najmanjša razdalja med projektorjem in platnom je tako le 6 centimetrov, pri tem pa dobimo sliko diagonale 102 centimetrov. Največja diagonala sicer znaša 254 centimetrov, dobimo pa jo na razdalji vsega 66 centimetrov. Res pa je, da je postavljanje kar zahtevna zadeva, tudi popravljanje trapeza, saj se že majhni zamiki precej poznajo na velikosti in geometriji slike. Trapez je sicer mogoče nastavljati za vsako stranico posebej.

    Objavljeno: 15.4.2005 17:20 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Oktober 2004
  • Poceni projekcija

    Med lahkimi projektorji je mogoče najti tudi cenovno ugodni CTX PS-5120. Gre za projektor, ki temelji na tehnologiji LCD, za prikazovanje barvne slike so uporabljeni trije polisilicijevi zasloni z diagonalo 0,7 palca, ki imajo ločljivost 800 × 600 pik (SVGA). Sicer zna (s prilagajanjem ločljivosti, ob izgubi kakovosti) prikazati tudi ločljivosti od VGA (640 × 480) do XGA (1024 × 768). Deklarirani svetlobni tok naprave je 1200 ANSI lumnov, kar je solidno in zadostuje tudi za prostore, ki so nekoliko manj zatemnjeni (ne pa tudi za zelo svetle prostore), uradna navedba o kontrastnem razmerju ANSI je 400 : 1. Za osvetljevanje je uporabljena 150-vatna EHPL žarnica, katere deklarirana življenjska doba je 2000 ur. Razdalja med projektorjem in zaslonom lahko sega od 1,33 do 8,34 metrov, pri čemer dobimo sliko z diagonalo med 101,6 in 508 centimetrov. Za lažjo postavitev je na voljo tudi 1,2-kratni ročni zum.

    Objavljeno: 15.4.2005 16:44 | Avtor: Arnold Marko | Monitor November 2004
  • Avio MP-20E

    Med digitalnimi projektorji za resnejšo rabo je tudi nekaj modelov, ki poleg "standardnih" možnosti prikazovanja slik iz različnih analognih in digitalnih virov omogočajo tudi prikazovanje predlog prek vgrajene digitalne kamere. Med take spada tudi MP-20E, ki ga izdelujejo v japonskem podjetju Nippon Avionics Co., znanem pod imenom Avio. Ti modeli bodo seveda uporabljeni predvsem v okoljih, kjer je treba na zaslon projicirati tudi kak dokument, del knjige - MP-20E pa lahko uporabljamo tudi za prikazovanje tridimenzionalnih predmetov, kot so npr. rastlinski listi, žuželke ali kaj podobnega. Kot naročeno torej za predavalnice, šolske učilnice, institute in podobno. Za taka prikazovanja projektor uporablja kamero, ki ima vgrajeno tipalo CCD z diagonalo 0,5 palca in ločljivostjo dva milijonaNajdemo ga pod stekleno ploščo na vrhu projektorja, na katero tudi polagamo tisto, kar želimo projicirati, in ima tudi pokrov (podobno kot pri optičnih bralnikih). Objekte, ki jih prikazujemo, je mogoče tudi povečati (do 6,25-krat), kar pride prav pri prikazovanju manjših objektov, poleg tega je mogoče sliko obrniti tudi za 90 stopinj (kar je, recimo, koristno pri predlogah, kot so knjige, kjer lahko hkrati prikazujemo dve strani).

    Objavljeno: 15.4.2005 12:59 | Avtor: Arnold Marko | Monitor December 2004

Arhiv

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji