Navadno je izkušnja katastrofe tista, ki nas prisili, da začnemo ravnati in razmišljati drugače. Dokler zaradi okvare diska ali operacijskega sistema ne bo prišlo do izgube podatkov, bodo po programski opremi, ki bo omogočala hitro okrevanje po taki katastrofi, posegali le tisti najbolj previdni. Morda je za to kriv strah pred zapletenostjo postopkov in programov, a DiskImage je dokaz, da je delo z varnostnimi kopijami diskov mala šala.
S prihodom nove Intelove serije procesorjev i3, ki imajo vgrajeno tudi grafično procesorsko enoto, se je začelo obdobje, ko bodo zmogljivejša vezja vedno bolj navzoča tudi v računalnikih nižjega cenovnega razreda. Enega takih smo preizkusili tudi v našem laboratoriju.
Ravnokar izdani Windows 7 je bil v tem letu deležen kar precej pozornosti. Tisti, ki imajo to najnovejšo različico že nekaj časa nameščeno, najbrž lahko iz lastne izkušnje potrdijo, da se je Microsoft kar precej potrudil, da bi preglasil množično kritiziranje ljudstva, katerega kritike so udrihale kar počez in povprek, večinoma le zaradi njihove napake tisočletja po imenu Vista.
Ko nam ukradejo računalnik, nas večina najprej pomisli na vse sitnosti, ki jih bomo imeli s "celjenjem ran" po taki kraji: imamo še kje shranjene dokumente, elektronsko pošto, stike, fotografije in še in še. Prey je odprtokodni program, ki nam daje vsaj malo upanja, da bomo spet prišli do svoje lastnine.
V spletu danes najdemo na tisoče in tisoče radijskih postaj, ki oddajajo svoj tok (stream) in so tako slišne prav vsakomur z dostopom do medmrežja. Hkrati pa so računalniki večinoma zelo nerodne naprave, da bi z njimi udobno poslušali radio ...
Že doma se nam dogaja, da nas spreleti srh, če le pomislimo na to, da bi se pokvaril disk v računalniku, na katerem hranimo neprecenljive spomine na naše življenje v obliki fotografij, video zapisov in besedil. Kaj šele v podjetjih, kjer jim predvsem zakonodaja in trg vsak dan dihata za ovratnik.
O napravah NAS smo v preteklem letu pisali že dvakrat, zadnjič januarja letos. Ker se potreba po trajnejšem hranjenju podatkov veča iz dneva v dan, se novosti na trgu ne branimo preskušati. Tokrat smo v laboratorij dobili dva "zamudnika", ki silno presenečata, še posebej po hitrostih branja in zapisovanja ter bosta po našem mnenju vplivala na večanje zmogljivosti teh naprav tudi pri vstopnih modelih drugih izdelovalcev.
Ko se nam v strežniških sobah začne kopičiti dejavna oprema, ki jo nujno potrebujemo za delovanje podjetja, se nam lahko kaj kmalu zgodi, da mikroklimatske razmerei v prostoru postanejo precej bolj labilne, kot so bile takrat, ko smo imeli manj opreme. Rešitev - specializirana vremenska naprava.
Ob uspehu malih in poceni prenosnih računalnikov se je resno treba vprašati, čemu na namizjih večinoma še vedno kraljujejo procesorsko izjemno močne, a energijsko zelo požrešne naprave.
Brisanje podatkov na podatkovnih nosilcih (večinoma diskih) je sila preprosta stvar. V programu za upravljanje datotek izberemo mape in datoteke, ki se jih želimo znebiti, pritisnemo tipko delete in delo je opravljeno. Če smo zbrisali kaj za nas obremenjujočega, smo srečni, da tega ni več. Kakšna kolosalna zmota!
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
