Prosto dostopni OpenOffice.org je kakovostna pisarniška zbirka, ki po mnenju zgoraj podpisanega zadostuje veliki večini uporabnikov plačljive Microsoftove zbirke, med uporabniki Macov pa je zelo slabo razširjena. Morda se bo to v kratkem spremenilo.
Ko smo pred nekaj meseci preizkušali prosto dostopni SuSE Linuxu 10.1, smo mu med drugim očitali precejšnjo nedodelanost. Razlog smo iskali v neodločenosti razvijalcev o tem, kateremu namiznemu okolju naj se bolj posvetijo. Komercialni SuSE Linux Enterprise Desktop 10, ki temelji na omenjeni izdaji, kot privzeto okolje uporablja GNOME. Preverili smo, ali naša napoved o večji dodelanosti distribucij, ki so osredotočene na eno namizno okolje, drži.
Kljub temu da je iz dneva v dan na voljo več priročnih brezplačnih spletnih storitev, smo ob njih marsikdaj nejevoljni, saj so rešitve v Sloveniji ali za Slovence pogosto v celoti ali vsaj delno neuporabne. Značilen primer so zemljevidi.
V zadnjih nekaj mesecih spletni programi rastejo kot gobe po dežju. Že samo Google je predstavil spletno preglednico, spletni koledar, kupil podjetje, ki razvija spletni urejevalnik besedil, Gmail in Google Maps pa sta že tako ali tako trdno zasidrana med uporabniki. Zdi se, da bodo Microsoftovi izdelki kmalu imeli vsak svojega spletnega zasledovalca. Tokrat je na vrsti Visio.
Na letošnji konferenci Brainshare je Jack Messman, prvi mož Novella, napovedal, da bodo okenski uporabniki v poslovnih okoljih po izidu Viste začeli prehajati na Linux. Tako prva kot drugi bosta namreč zahtevala dodatne stroške za izobraževanje uporabnikov, zato naj bi podjetja raje posegla po Linuxu, ki je kot sam operacijski sistem cenejši. Pa je tudi dovolj konkurenčen? Preizkus smo opravili kar na Novellovem SuSE Linuxu 10.1.
Kdo se boji Googla? Njegovi tekmeci prav gotovo, saj je podjetje iz Santa Clare v nenehnem vzponu, naglo povečuje tržni delež, dobiček in število zaposlenih in zdi se, da ga nihče ne more zaustaviti. Posredno pa se ga bojijo tudi tisti, ki jih je strah, da bodo postali njegovi tekmeci. Google namreč sili na nova in nova področja in nihče ne ve, kje bo pokukal na plan.
Microsoftov Office je nesporni vladar na trgu pisarniških programov, a je za marsikoga predrag, za manj zahtevne uporabnike pa tudi preveč zmogljiv. Primernejša izbira za prve je OpenOffice.org, za uporabnike s skromnimi potrebami pa je še vedno preveč zmogljiv. Slednjim bi utegnil pomagati KOffice.
Ali hrepenite po časih, ko so bili možje še možje in so se s pošto ukvarjali z raznimi programčki v konzoli? Odgovor na nekoliko prirejeno Linusovo vprašanje z začetkov zgodovine Linuxa je leta 2006 najbrž večinoma nasproten tistemu, ki ga je na svoje izvirno vprašanje želel slišati Torvalds.
Če lahko za sodobne distribucije Linuxa trdimo, da podpirajo skoraj vso strojno opremo, ki deluje v okolju Windows, je slika diametralno nasprotna pri programski opremi. Praviloma namreč velja, da prav programov, ki so de facto standard na svojem področju rabe, ni v različici za Linux.
Če lahko za sodobne distribucije Linuxa trdimo, da podpirajo skoraj vso strojno opremo, ki deluje v okolju Windows, je slika diametralno nasprotna pri programski opremi. Praviloma namreč velja, da prav programov, ki so de facto standard na svojem področju rabe, ni v različici za Linux.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
