Testi - Preizkusi / Avtor - Matjaž Klančar

  • Canonovi dodatki

    Nekako smo že vajeni, da je večina brizgalnih tiskalnikov narejenih tako, da na zgornji strani vstavimo papir, med tiskanjem ga vlečejo navzdol skozi mehanizem, na koncu pa ga na sprednji strani izpljunejo. Sistem je dober zato, ker lahko tako vstavljamo tudi trši papir (npr. pisemske ovojnice), ki ne prenese pretiranega zvijanja. Po drugi strani je sistem slab, kajti papir moramo v podajalnik vstaviti šele tik pred tiskanjem in ga ne moremo za stalno pustiti v tiskalniku, ki bi bil s tem vedno pripravljen za tiskanje. Oziroma ga lahko, a večina podajalnikov je narejenih tako, da se tako vstavljen papir po nekaj dnevih ukrivi. To pomeni, da so tudi natisnjeni izdelki ukrivljeni.

    Objavljeno: 10.9.2005 21:37 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004
  • Ročni ali prenosni računalnik?

    Že kar nekaj časa sta svetova prenosnih in ročnih računalnikov ločena. Prvi so nekoliko večji, vanje je vgrajen "pravi" disk, večinoma "prava" Okna in nasploh so funkcionalno enako zmogljivi kakor namizni računalniki. Drugi so, nasprotno, majhne stvarce, ki sedejo v žep, nimajo mehanski delov, imajo bistveno večjo trajnost akumulatorja in se nekako trudijo, da bi bili funkcionalno podobni velikim računalnikom (nameščeni pisarniški programi), toda očitno je, da to niso in nikoli ne bodo v popolnosti.

    Objavljeno: 10.9.2005 11:43 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004
  • Vžgano spodaj desno

    Jizer omogoča vpisovanje datuma in drugih podatkov neposredno na digitalne fotografije - tako boste lažje vedeli, kdaj in kako je bila fotografija posneta, tudi, če jo natisnete.

    Objavljeno: 10.9.2005 11:42 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004
  • Palm na steroidih

    Majhni Hitachijevi (prej IBMovi) diski Microdrive so na trgu že kar nekaj let, vendar se zdi, da so jih izdelovalci raznih prenosnih naprav zares opazili šele v zadnjem času. Ali pa so se šele v zadnjem času dovolj pocenili (tudi zaradi Seagatove konkurence), da jih je smiselno vgrajevati vanje. Tako je sedaj na trgu kar nekaj predvajalnikov MP3, ki imajo vgrajene mini diske, pojavljajo se telefoni, ki s takimi diski merijo na glasbene navdušence, podobno pa, kot kaže, razmišljajo tudi izdelovalci ročnih računalnikov. Zanimivo, da je prav PalmOne, podjetje, ki je še ne dolgo tega ponujalo "lahke" ročne računalnike tudi s samo 2 MB pomnilnika, prvo, ki ima model z vgrajenim diskom. Njihov LifeDrive bi lahko označili kot odebeljeni Tungsten T5 z diskom 4 GB in nekoliko izboljšano programsko opremo.

    Objavljeno: 1.9.2005 00:55 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2005
  • Vodoravna Nokia

    Nokia je daleč največji izdelovalec mobilnih telefonov in nekateri menijo, da si prav zato lahko privošči toliko nenavadnih in ozkim uporabniškim skupinam namenjenih telefonov. Poleg tistih seveda, ki se prodajajo v velikih količinah. Eden takih "poskusov" je tudi široko-zaslonski model 7710, ki, resnici na ljubo, obeta več kakor ponudi.

    Objavljeno: 1.9.2005 00:55 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2005
  • WiMAX - tehnologija prihodnosti

    Kratica WiMAX je v komunikacijah gotovo trenutno ena najbolj priljubljenih. Tehnologija namreč obljublja, da bo za širokopasovno omreženost naredila nekaj takega, kar so naredili mobilni telefoni za telefonijo. Kot kaže, tudi pri nas, saj podjetje Incotel septembra uvaja začetek delovanja svojega omrežja. Najprej v Ljubljani in okoliških krajih, pozneje tudi na Gorenjskem in počasi po vsej Sloveniji. Med prvimi preizkuševalci smo se nanj priklopili tudi mi.

    Objavljeno: 25.7.2005 13:32 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2005
  • VPN za smrtnike

    VPN (Virtual Private Network) ali povezovanje krajevnih omrežij brez najetih vodov po internetu že dolgo ni nikakršna novost. Zaradi zahteve po močni zaščiti podatkov, ki potujejo po odprtem internetu, so bili sistemi VPN v začetku omejeni na velika podjetja, ki so si drage dostopne točke VPN (Shiva, Checkpoint, Cisco...) lahko privoščila. Pozneje se je (cenovna) raven vendarle znižala, saj so na trg prodrli nekoliko cenejši izdelovalci, ki so merili na manj premožne ali manjše stranke. Podjetja, kot so Sonicwall, Watchguard ali Eicon, so na tem področju danes razmeroma močna, v ta razred pa vstopajo tudi že Cisco in Checkpoint. Kljub temu da gre za programsko podjetje, tudi slednji kar s strojnimi usmerjevalniki.

    Objavljeno: 13.7.2005 13:35 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2002
  • Najboljše igre za Palm

    Ročni računalniki in še posebej Palmi so bili od vsega začetka zamišljeni kot poslovno orodje, s katerim si zaposleni poslovneži urejajo koledar, zbirko stikov, zapiske in podobno. Toda tudi poslovneži se igrajo, zato so igre (tudi) na ročnih računalnikih zelo priljubljene. Izbrali smo tiste, ki se po tehnični plati najbolj odlikujejo.

    Objavljeno: 13.7.2005 12:43 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2002
  • ADSL in ISDN za rezervo

    Širokopasovnih uporabnikov interneta je pri nas že kar (sorazmerno) veliko. V zadnjem letu si je približno 6000 uporabnikov uspelo pridobiti Siolov ADSL, uporabnikov v kabelskem internetu pa tudi ni ravno malo. Kljub temu da za osnovno uporabo obeh tehnologij zadošča že računalnik in pripadajoči modem (kot smo pokazali v Trikih v majski številki), je za resno souporabo internetnega dostopa med več računalniki (predvsem v podjetjih) nujen strojni dodatek, ki ga splošno imenujemo usmerjevalnik ADSL (čeprav lahko prav lepo rabi tudi kabelskim uporabnikom). O usmerjevalnikih ADSL smo v Monitorju že veliko pisali, tokrat pa smo preizkusili še eno novost na slovenskem trgu.

    Objavljeno: 13.7.2005 12:43 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2002
  • Prek bluetootha v omrežje

    Bluetooth med svojimi osnovnimi storitvami podpira tudi omrežni dostop, vendar so vsaj zaenkrat bolj v ospredju storitve zaporednega in klicnega dostopa, ki ga uporabljajo ročni računalniki v povezavi s telefoni. Pa vendar ima tudi omrežni dostop veliko uporabno vrednost. Predvsem v podjetjih, kjer je več uporabnikov ročnih računalnikov in jih je zato smiselno povezati v krajevno omrežje in naprej v internet.

    Objavljeno: 12.7.2005 18:14 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2002

Arhiv

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji