Dolgo smo jo čakali in nazadnje le dočakali. Novi rod Microsoftovega operacijskega sistema za 32 in 64-bitne računalnike Vista je odšel v proizvodne dvorane. Od 30. novembra naprej ga lahko kupijo podjetja, uporabniki pa se bodo z njim posladkali šele po 30. januarju.
Google zadnje čase širi svojo ponudbo predvsem skozi nakupe. Tako ni presenetljivo, da program Google SketchUp, ki omogoča uporabnikom dodati tridimenzionalne modele zgradb v Google Earth, ni nastal v njihovih vrstah, temveč so ga kupili od podjetja @Last Software.
Marsikdo med nami, še posebej pa to velja za vse upravitelje računalniških omrežij, se je že znašel pred računalnikom z operacijskim sistemom Windows 2000 (ali XP ali še novejšim), ki se ga nikakor ni dalo pripraviti k delovanju. Navadno gre za pokvarjen register ali kak gonilnik, ki ne deluje dobro in sesuje računalnik še med zagonom. Resda si je mogoče dostikrat pomagati z ukazno vrstico, do katere lahko pridemo v varnem načinu, vsemogočna pa ta rešitev le ni. Dostikrat bi si želeli pognati Windows s plošče, v zbujenem sistemu pa potem obujati diske.
Problem elektronskega smetja (nezaželene elektronske pošte, spama) postaja vse večji, kljub temu da se z njegovim preprečevanjem ukvarjajo cele množice ljudi. Postal je že tolikšen, da onemogoča uporabo elektronske pošte - deloma zaradi množice smeti, ki delajo gnečo v poštnih nabiralnikih, deloma pa zato, ker je zaradi močnih protismetnih filtrov pošiljanje sporočil včasih zelo oteženo.
Še iz časov pred ADSLom, ko smo računalnike v internet priključevali po analognih in ISDN povezavah, mi je nemško podjetje AVM ostalo v dobrem spominu. Njihovi vmesniki ISDN so bili zgled zanesljivosti in enostavne rabe. Zato sem bil prijetno presenečen, ko mi je v roke prišel AVMov računalniško/telefonski izdelek Fritz! Box Fon in mi potrdil, da še vedno vedo, kako izdelati uporabno napravo.
Večpredstavni predvajalniki z zaslonom LCD niso več nobena novost. Tudi tajvanska navzočnost na tem področju je že stalnica. Novo pa je, da se je za vstop na to področje odločil tak velikan, kot je Sony. Njegov prvi poskus kombiniranega predvajalnika DVD+DivX priča o veliki želji, da bi si odrezal svoj kos pogače, kaže pa tudi na velike začetniške težave. Za kontrast smo mu postavili ob bok popolnoma drugače zasnovan predvajalnik tajvanskega podjetja PQI.
Vprašajte se, kaj najbolj sovražite. Verjetno se bo nekje zelo pri vrhu seznama znašlo čakanje v vrstah. Temu neproduktivnemu početju se skušamo kar najbolj izogibati. Področje, na katerem tako izogibanje še pred nekaj leti ni bilo mogoče, je bančništvo. Ob hitrem napredku interneta in tehnologij za varno poslovanje pa je večina bank popustila in vpeljala sisteme za poslovanje na daljavo. Plačevanje položnic se s tem sicer ni spremenilo v užitek, je pa postalo vsaj malce bolj znosno. Če spotoma ugotovite, da so vam predčasno nakazali znesek, ki naj bi prispel šele čez mesec dni, pa boste še toliko bolj zadovoljni. Tokrat smo si ogledali e-bančne aplikacije, namenjene občanom. Bančništvo za pravne osebe bomo obdelali ob kaki drugi priložnosti.
Živimo v časih, ko je dostop do interneta hitrejši in cenejši kot kdaj prej. Nič novega, boste rekli, saj se v računalništvu prav vse odvija tako. Pa vendar, v zadnjih mesecih se je na področju priklopa v internet dogajalo marsikaj - in še več se bo. Širokopasovni internet je po novem mogoč na analognih povezavah, Telekom je dovolil razvezo lokalne zanke, cene se nižajo ... Vse to in še več smo obdelali v tokratnem pregledu ponudnikov širokopasovnega dostopa v internet.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
