Bitka med projektorji in plazemskimi oz. LCD televizorji traja že dolgo, vendar nič ne kaže, da je bo kmalu konec. Pri obeh tehnologijah se cene drastično znižujejo, kakovost in zmogljivost pa sta vedno boljši. Kljub temu bomo po slovenskih domovih težko našli veliko platno, ki bi igralo vlogo velikega televizorja, pa čeprav so cene v primerjavi z velikimi LCD približno enake.
Toshibin Satellite A200-1M8 (pozor, ne gre za Satellite Pro) je namenjen predvsem rabi doma. Gre za dokaj eleganten model, ki pritegne pozornost predvsem s svetlečim ohišjem. Poglede privabijo tudi lepo oblikovani zvočniki in nenavadna sledna plošča, ki zmore nekaj več, kot smo vajeni sicer. Na ploščici je narisan drsnik za jakost zvoka in šest ikon za hitri zagon programov. Vse vklopimo z dvojnim klikom desnega zgornjega kota ploščice, ki se ob vklopu modro osvetli. Z modro osvetljenostjo so pretiravali tudi pri stalno osvetljenem napisu "Satellite", ki na samem prenosniku ne igra nobene vloge, kvečjemu moti pri uporabi v temnejših prostorih.
Zdi se, kot da smo še pred kratkim našim računalnikom kupovali klasične modele monitorjev s katodo cevjo. Pa vendar nas je svet LCD v popolnosti zasvojil že pred nekaj leti. Dovolj, da izdelovalci iščejo nove tržne priložnosti - zaenkrat kaže, da se te imenujejo "široki monitorji".
Nezaželenih kablov so se najprej rešile računalniške miške in tipkovnice, nadaljuje pa se tudi pri najbolj nepomembnih rečeh, kot je, recimo, brezžična povezava digitalnega fotoaparata. Edina ovira pri brezžičnih povezavah ostaja prenos videa.
Sonyjeva sicer uspešna serija fotoaparatov H se hitro množi, s tokrat preizkušenim modelom smo prilezli že do H9. Pravzaprav je skoraj enak tudi model H7 (pravzaprav Cybershot DSC-H9), razlika je le v velikosti zaslona LCD in možnosti nočnega snemanja, ki ga premore H9, druge specifikacije (razen posledično teže) so povsem enake.
Kyocerinemu nekoliko bornemu izboru barvnih laserskih tiskalnikov formata A4 (vsaj če to primerjamo s konkurenco) sta se pridružila nova modela, FS-C5015N in FS-C5025, in s tem nekoliko razširila ponudbo, saj so razlike med tiskalnikoma precej majhne. Oba imata serijsko vgrajen omrežni vmesnik, žal pa je enoto za tiskanje na obe strani treba dokupiti, saj je ni mogoče dobiti kot serijsko opremo tiskalnika.
V Toshibinem »ultra lahkem« razredu Portégé so pri Toshibi poskrbeli za zelo zanimivo novost – model R400. Zmogljiva in zelo lahka mešanica tabličnega računalnika in notesa že na prvi pogled izstopa iz povprečja. Bleščeče belo magnezijevo ohišje privabi marsikateri pogled. Žal je dokaj bleščeč tudi 12,1-palčni zaslon z ločljivostjo 1280 x 800 pik in osvetlitvijo LED (zaslon je sad sodelovanja Toshibe in Matsushite). Prednost takega zaslona so lepe žive barve, žal pa se je treba navaditi odseva na zaslonu, nekoliko težje je tudi delo na soncu. Vsekakor pa veliko lažje kot z nekaterimi drugimi tabličnimi modeli, ki imajo zaslon občutljiv za dotik (npr. Toshiba Portégé M400). Če smo pri delu s prenosnikom nekoliko neprevidni in se preveč dotikamo zaslona, bodo zelo opazni tudi prstni odtisi na njem. Zaslon je vendarle manj svetleč od tistega pri modelu Portégé M400. Za večjo robustnost so prenosniku k zglobu zaslona dodali še dodatne opornike ob robu, ki skrbijo, da zaslon trdno ostane na mestu (tega model M400 tudi nima).
Digimax L70 bi na prvi pogled lahko uvrstili v Samsungov razred NV, saj je na videz zelo podoben tem modelom. Lepo kompaktno trdno izdelano ohišje s svojimi majhnimi merami, še malenkost manjšimi kot pri NV10, bo našlo prostor v vsakem žepu. Sprednji del zato nima zelo poudarjenega držala, namesto gumijaste opore pa so namestili zgolj gladko kovinsko ploščico, ki ne pripomore ravno k najboljšemu oprijemu. Zaradi majhne teže 113 gramov, kar je skorajda najmanj med konkurenti, fotoaparata ni težko držati v eni roki.
Dell, ki je bolj znan po ponudbi delovnih postaj in prenosnikov, ponuja tudi brizgalne tiskalnike za rabo doma. Te je v slovenskih trgovinah resda bolj redko zaslediti, na voljo pa so vendarle.
Bitka med projektorji in plazemskimi oz. LCD televizorji traja že dolgo, vendar nič ne kaže, da je bo kmalu konec. Pri obeh tehnologijah se cene drastično znižujejo, kakovost in zmogljivost pa sta vedno boljši. Kljub temu bomo po slovenskih domovih težko našli veliko platno, ki bi igralo vlogo velikega televizorja, pa čeprav so cene v primerjavi z velikimi LCD približno enake.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
