Za prenekaterega igričarja lahko zapišemo, da si ne more omisliti vsega, kar mu srce poželi. Različnih iger in igralnih konzol je namreč toliko, da bi osušile še tako globok in z bankovci napolnjen žep. A zato še ne gre vreči puške v koruzo. Tudi osebni računalniki znajo ob pomoči namenskih aplikacij, imenovanih emulatorji.
Glasba je stalna spremljevalka ljudi. Odkar smo ljudje ob pomoči prevoznih sredstev, predvsem avtomobilov, postali mobilnejši, pa nas seveda spremlja tudi v jeklenih konjičkih. Razvoj glasbenih zapisov je s prihodom tehnologije za skoraj brezizgubno stiskanje datotek v format mp3 dobil pravi zagon, ki ga je razmah širokopasovnih povezav v internet le še nadgradil. Temu (pre)skoku pa izdelovalci avtomobilov, morebiti tudi zanalašč, niso bili kos.
Živimo v digitalnih časih. Če nam ljudje vsebine ali informacije podajajo analogno, denimo na papirju, se nam zdijo bistveno manj uporabne, saj jih ne moremo v hipu obdelati, popraviti in/ali razposlati več prejemnikom. Potrebujemo namreč rešitev, ki nam bo zadeve kar se da pravilno digitalizirala.
Ste se kdaj znašli pred dilemo, kaj podariti človeku, ki ima že vse? Ponavadi izberemo kakšno preprosto, a uporabno stvar, ki bo obdarovanca večkrat spomnila na nas. No, vsaj takrat, ko jo bo uporabljal. V podobni dilemi so bili očitno pri Microsoftu, ko so se začeli ukvarjati z novo različico pisarniškega paketa Office. Digitalna pisarna z letnico 2010 je ravno toliko prenovljena in izboljšana, da si zasluži nov rojstni dan.
Izbor poslovnega projektorja se ob poplavi različnih modelov zdi kot igranje igre na srečo. A tudi v svetu igralništva se tisti bolje podkovani z znanjem znajdejo bistveno bolje od laikov, ki se zanašajo zgolj na srečo. Prav zato smo pripravili hiter pregled lastnosti, ki jih velja preučiti, ko kupujete poslovni projektor. Oboroženi z znanjem, namreč ne morete izbrati slabega projektorja.
Windows 7 nekateri uporabljamo že od oktobra 2008, pravzaprav od dneva prej, preden ga je Microsoft kot preizkusno različico pokazal javnosti. Leto kasneje bo nared končna različica, ki bo, če se velikanu iz Redmonda uresničijo vse želje, poživila prodajo strojne in programske opreme. Razen manjših prenosnikov namreč panoga računalništva trenutno precej stagnira. Ogledali smo si, ali je prvi kandidat za končno različico (t. i. različica RC1) že dovolj prepričljiv, da bo kos svoji nalogi.
Po dveh tednih z goro procesorjev gledam na procesorski svet z drugačnimi očmi. Danes pravzaprav slabega procesorja ni več, še celo enojedrnika sta me s svojo odzivnostjo presenetila, saj ju tudi Windows Vista SP1 ni spravil na kolena. Resda nista hitra, vendar sta še vedno dovolj hitra in celo hitrejša od običajnega uporabnika, da ga ne bosta zavirala pri njegovem delu ali zabavi z računalnikom. Vsi drugi procesorji pa so vsaj dvakrat boljši od njiju, nekateri tudi desetkrat, pa sem zapisal še premajhno številko.
Serijo za procesorje obremenjujočih preizkusov smo sestavili iz kar se da različnih programskih orodij, ki se ponavadi zlepa ne zadovoljijo s procesorsko močjo, oziroma je zanje te moči (vsaj v očeh izdelovalcev) vedno premalo. Procesorje smo preizkusili v grafičnih programih, igrah, 3D renderiranju in kodiranju video vsebin, prizanesli pa jim nismo niti s stiskanjem večje količine datotek.
Oboroženi z znanjem o procesorskih sredicah in sistemskih naborih ter pomnilnikom, s katerimi prvi tesno sodelujejo, si lahko ogledamo, kako se je 27 bojevnikov iz silicija, zapakiranih v oklep iz ponikljanega bakra, tokrat spopadlo z računskimi izzivi 21. stoletja.
Procesorji so na osnovni plošči, ki je temeljni kamen vsakega računalniškega sistema, povezani z veznim naborom, ki je zadolžen za povezovanje in upravljanje vseh v računalnik vgrajenih komponent. Skladno s procesorji izdelovalci razvijajo tudi sistemske nabore in jim dodajajo vedno nove funkcionalnosti (podpora pomnilniku, diskom, večkanalnemu zvoku, nekateri vsebujejo celo lastne grafične rešitve ...).
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
