Leto je naokoli, varnostnih groženj v spletu pa je, ne presenetljivo, vse več. Razlog več torej, da je industrija varnostnih paketov še vedno trdno v sedlu, in razlog več, da si ogledamo, s kakšnimi novostmi nas presenečajo letos.
Pri prenosnih računalnikih je trajanje delovanja z akumulatorjem eden pomembnejših podatkov, na podlagi katerih se odločamo za nakup. Kakorkoli že gledamo, je trajanje večinoma prekratko, zato se odločamo za razne oblike varčevanja. Izmerili smo, koliko v resnici pomaga, če si na prenosniku nekoliko zatemnimo zaslon.
Tokrat že tretjič preizkušamo programske pakete za spletno varnost, ki jih je mogoče kupiti v spletnih trgovinah izdelovalcev ali pri naših prodajalcih.
Za večino uporabnikov je prvi program, s katerim se srečajo na Macu, datotečni brskalnik Finder. To je program, ki ustreza Microsoftovemu okenskemu Raziskovalcu. In kot je za slednjega na voljo kar lepo število zmogljivejših nadomestil (omenimo samo zelo priljubljeni Total Commander), tudi namesto Finderja lahko uporabimo katerega od boljših programov, le brezplačnih v tej kategoriji praktično ni.
Uporabniki osebnih računalnikov velikokrat naletijo na programe, za katere niso prepričani, da so v resnici to, za kar se izdajajo. Najprevidnejši se takim programom na daleč izognejo. Pogumnejši jih preverijo s protivirusnim programom in jih poženejo, če protivirusnik ne pordeči. Ne tako redki so uporabniki, ki neznane programe poganjajo tudi, če nimajo protivirusnika. Napredni uporabniki pa imajo na voljo še tretjo možnost: program lahko poženejo v posebnem izoliranem uporabniškem okolju, ki ga imenujemo peskovnik (sandbox).
Računalništvo ima ob vseh dobrih straneh, ki jih prinaša, tudi svojo temno plat. Ko je bilo domače računalništvo v povojih, je uporabnikom največja nevarnost pretila z disket, okuženih s katerim od maloštevilnih virusov. Deset let pozneje se je začela spletna revolucija. Vse več domačih uporabnikov je dobilo priložnost najprej občasne klicne, v zadnjih letih pa stalne širokopasovne povezave v svetovni splet. V začetku je bila spletna ponudba "nedolžna": uporabniki so večinoma brskali po enostavnih spletnih straneh ter prebirali in pošiljali besedilno elektronsko pošto. Nekateri so prek spleta prenašali tudi raznovrstne datoteke. Z leti so spletne strani postale zapletenejše, poleg enostavnih strani v zapisu html so spletni mojstri in "mojstri" pričeli uporabljati več drugih tehnologij, tudi takih, ki omogočajo zlorabo. Primer so programi v javascriptu in programi ActiveX. Tudi k elektronskim sporočilom pripete datoteke so postale vsakdanjost. Prav zlonamerne priponke ponavadi predstavljajo največjo nevarnost za varnostno neosveščenega uporabnika.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
