Zakaj bi pravzaprav želeli nekaj, kar je dražje, če lahko za manj denarja kupimo nekaj, kar je videti zelo podobno in rabi enako dobro? Tistemu dražjemu ponavadi pravimo original. Boljši ni zato, ker je dražji, temveč zato, ker original ponuja neko zagotovilo in garancijo za varnost naše naprave in dolgo življenjsko dobo. Tako nekako nam te reči razlagajo izdelovalci nadomestnih delov vse od avtomobilske industrije naprej.
Še nedolgo tega je bilo vse, kar je prikazovalo sliko v dovolj solidni velikosti in ni zasedlo polovice naše pisalne mize, zlata vredno, skoraj dobesedno. Cene monitorjev LCD so se gibale krepko čez 100 tolarskih tisočakov in ko so se cene spustile pod to mejo, smo uporabniki množično razgrabili zalogo takratne novitete. Oči niso več bolele niti po večurnem nočnem pisanju člankov ali po igričarskem maratonu. Vendar je bilo takrat vse bolj mini, natančneje, dvakrat bolj mini.
V začetku dobe digitalne fotografije so mnogi začeli opuščati razvijanje fotografij, ker to enostavno ni bilo več nujno opravilo, še več, marsikdo je v tem videl nepotreben strošek. Časi so se zopet obrnili in ni več veliko tistih, ki menijo, da je takšno početje nesmiselno, razvijanje pa je zopet postalo del fotografske navade mnogih uporabnikov.
Kaj je tisto, kar se zdi uporabniku cenovno dostopnega monitorja najpomembneje? Je to poleg cene videz in kakovost samega ohišja, opremljenost ali pa je za vse enostavno najpomembnejša kakovost same slike? Dilema, ki smo se je znova lotili s preizkusom "manjših", tj. 19-, 20- in 22-palčnih monitorjev LCD.
Se še spomnite časov, ko so profesionalni uporabniki trdili, da z monitorji LCD nikakor ni mogoče pravilno prikazati vseh barv, ki jih pri svojem delu obdelujejo? Danes katodnih monitorjev ni več, vendar ti uporabniki še vedno trdijo enako. Vsaj za modele, ki jih kupujejo smrtniki. Zato smo se lotili preizkusa tistih, ki so namenjeni prav njim - profesionalcem.
Časi, ko smo v Monitorju naredili poseben preizkus 15-palčnih LCDjev, ko so ti dosegli ceno 100.000 tolarjev (beri: 400 evrov), so že davno minili. Danes za pol manj denarja zlahka dobimo 20- in celo 22-palčnik! Cene so že tako nizke, da se prodajalci te opreme že resno sprašujejo, ali se jim prodaja sploh splača. Vsekakor pa se splača nakup nam, uporabnikom. Prečesali smo torej trg 20-, 22- in 24-palčnih monitorjev LCD.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
