Canon je pred približno enim letom tudi manj zahtevnim kupcem pokazal, da jim lahko ponudi aparat, ki ima dovolj velik razpon goriščnic z odlično optično stabilizacijo vred, ter tretjino nižjo ceno kot zmogljivejši aparati takratne serije S. Takrat je Canon predstavil svoj prvi model SX100 IS, letos pa je takšno oznako nadel celotni seriji. In model SX110 IS je naslednik prav tega prvega in cenovno ugodnega člana družine z velikim razponom goriščnic.
Neverjetno vendar resnično - Canon ponuja model, ki so ga izdelali posebej s tem namenom, da bi izdelek približali predstavnicam nežnejšega spola. Zaradi tega so ga zavili v dekliško oblikovano in zaobljeno ohišje in ga odeli v eno izmed nežnih in blagih barv. To je aparat, pri katerem bodo uporabniki (ki bodo večinoma ženskega spola) bolj gledali na videz kot na tehnične značilnosti. Pri njem bolj kot o megapikah govorimo o treh barvah, v katerih je na voljo. To so rožnata, svetlo modra in bela, ki bi se imenitno podala tudi h kakemu simpatičnemu izdelku podjetja Apple. Da pa lahko pri aparatu pozabimo na tehnične značilnosti, morajo biti te kljub vsemu toliko dobre, da nam o njih ni treba razmišljati. In Canonov izdelek je prav tak.
Hewlett Packard je po kar nekaj letih predstavil nova ohišja prenosnikov. Razlog, da so tako dolgo odlašali s predstavitvijo novih ohišij, bi lahko iskali na dveh mestih. Najprej zato, ker je marsikdo menil, da se zmagovalnega konja ne menja. Drugi razlog pa je ta, da so dolgo in obenem temeljito razvijali nova ohišja.
Novi Sony serije W si veliko sestavnih delov deli z manj zmogljivim bratom, modelom DSC-W150. Ta ima enako, kakovostno in aluminijasto ohišje, pa tudi skupina leč pred senzorjem je enaka. Razlika je v tem, da je senzor pri modelu DSC-W170 nekoliko večji, zato je tudi najširši kot zajema večji, v telefoto delu pa ga model DSC-W150 premaga.
Praktica je še iz analognih časov dobro poznano podjetje, ki se poskuša v digitalni dobi spet prebiti na trg. Praktica DCZ 8.1 je cenovno ugoden aparat, katerega ohišje je sestavljeno iz lakirane plastike, ki sicer na otip ne daje občutka dragocenosti, vendar je natančno in dovolj močno sestavljena v celoto.
Ohišje elegantnega izdelka tega nemškega izdelovalca se baha s kričeče oranžno barvo, pa tudi s tem, da je v celoti izdelano iz aluminija, zaradi česar je trdno in prijetno za otip. Oprijemljivost aparata je pri enoročnem fotografiranju sicer slaba, prostor, kjer naj bi takrat počival palec, pa je tudi glede na sprožilec pomaknjen preveč na rob ohišja.
Nikonov malček, ki vstopa v razred elegance, imenovane S, je majhnih mer in zaprt v prijetno aluminijasto ohišje, ki deluje dovolj trdno.
Kar dolgo smo čakali na prihod Nikonovega aparata z velikim razponom zum, ko je konkurenca v tem razredu že slavila številne prodajne uspehe. Ali je veljalo čakati ali ne, pa bomo zapisali v nadaljevanju.
Aparat že na prvi pogled izstopa s svojo velikansko pojavo, še posebej, ko je na objektiv pritrjena priložena sončna zaslonka. In videz ne vara, saj aparat brez baterije in pomnilniške kartice tehta zajetnih 918 gramov.
Časi, ko smo v Monitorju naredili poseben preizkus 15-palčnih LCDjev, ko so ti dosegli ceno 100.000 tolarjev (beri: 400 evrov), so že davno minili. Danes za pol manj denarja zlahka dobimo 20- in celo 22-palčnik! Cene so že tako nizke, da se prodajalci te opreme že resno sprašujejo, ali se jim prodaja sploh splača. Vsekakor pa se splača nakup nam, uporabnikom. Prečesali smo torej trg 20-, 22- in 24-palčnih monitorjev LCD.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
