Nikon je svoj osnovni aparat polnega formata D600 precej hitro nadomestil z novincem D610, ki se je tokrat znašel pod našimi prsti. Razlike med njima so tako kot čas, ki je minil med njunima predstavitvama, precej majhne. Glavna razlika je v novem mehanizmu premikajočega se zrcala, ki je pri predhodnem modelu povzročal težave v obliki umazanije na tipalu. Kljub temu da je Nikon kupcem, ki jih je težava doletela, to tudi brezplačno odpravil, so omenjeni mehanizem pospremili v pokoj.
Pred časom smo preizkusili Nikonovo žepno dvoživko Coolpix AW100, ki je v svojem času veljala za najboljši kompromis med žepnim aparatom in vzdržljivim modelom, ki nas lahko spremlja povsod. Tokrat je Nikon prestavil še en mejnik, ki nas zopet opominja na vzdržljivo analogno serijo Nikonos, ki je bila priča številnim fotografskih potopom in je v osemdesetih celo spremljala vojaške novinarje v Vietnamu. Predstavili so namreč prvi digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi, ki ni zatesnjen le pred vremenskimi vplivi, temveč ga lahko vzamemo s seboj tudi pod vodo. Njihov novi AW1 iz družine Nikon 1 lahko uporabljamo kar do globine 15 m, odporen pa je tudi proti padcem z višine 2 m.
Nikonov P7800 sodi v segment, kjer ni veliko konkurence. Gre za najzmogljivejšo vrsto kompaktnega aparata, ki ponuja ročno prilagajanje vseh nastavitev, format RAW in nadvse kakovostno kovinsko ohišje z odličnim držalom. Dve generaciji nazaj je Nikonova serija P7000 dokončno dozorela in se lahko povsem postavi po robu Canonovi opevani seriji G, ki je pravzaprav njena edina prava konkurenca. Njun namen je zadovoljiti najzahtevnejše uporabnike, ki ne želijo aparata z izmenljivimi objektivi ali pa radi kot dodatek shranijo nekaj tudi v večji žep. Kljub temu sta si modela tako različna, da uporabnike zlahka razdelita na dva tabora, odvisno od želja in potreb.
Sonyjev HX50 je rekorder v razponu goriščnic, ko govorimo o kompaktnih aparatih, ki gredo še nekako v ohlapnejši žep. Pred konkurenco nastopa s kar 30-kratnim razmerjem med širokim kotom in teleobmočjem in je opremljen s Sonyjevim tipalom, ki premore kar 20 megapik ločljivosti. To je znano že iz večjih in zmogljivejših modelov.
Canonov povsem novi SX510HS je velik napredek v primerjavi s predhodnim modelom, a je obdržal njegov objektiv. Vgrajeno ima kakovostnejše tipalo CMOS, ki kljub nižji ločljivosti ponuja veliko boljše zmogljivosti predvsem na področju zrnatosti, po novem pa je omogočeno tudi zajemanje videa pri polni visoki ločljivosti.
Canon PowerShot SX170IS se od svojega predhodnika – modela SX160IS – ne razlikuje veliko. Vsaj ko govorimo o poglavitnih fotografskih lastnostih, kot sta objektiv in tipalo. Največje spremembe so vidne na ohišju aparata, ki je po novem nekoliko drugače oblikovano in ponuja boljše držalo, za delovanje pa ne uporablja več klasičnih baterij AA. Nadomestil jih je litijev akumulator, zato je aparat, ko je pripravljen za rabo, nekoliko lažji.
Nikonov S6600 je na današnjem trgu pravzaprav edini pravi žepni aparat z vgrajenim vrtljivim zaslonom. Pred časom je bilo sicer na voljo kar nekaj podobnih modelov, a le redko v žepnem razredu. Danes večina manjših kompaktnih aparatov ponuja zaslon, ki mu je mogoče prilagajati zgolj nagib, zato ima Nikon S6600 na tem področju veliko prednost pred konkurenco.
Panasonic Lumix TZ40 nastopa v razredu potovalnih ultra zumirnih aparatov, ki so v zadnjem času nadvse priljubljeni in jih je veliko na trgu. Trenutno zmorejo vsi okrog 20-kratno optično povečavo in široki kot pri 25 mm. Panasonic je v tem segmentu precej opazen že dalj časa, saj je že v začetku leta 2009 v seriji TZ ponudil široki kot pri 25 mm, 12-kratno povečavo in ročno prilagajanje nastavitev. Takrat prave konkurence na trgu ni bilo, danes pa je precej ostra, saj se mu je približalo veliko glavnih zvezd fotografske industrije.
Panasonic FT prejšnje generacije (FT4) smo preizkusili na skupnem preizkusu trpežnih dvoživk, kjer je izstopal s svojim tipalom CCD in možnostjo ročnih nastavitev odprtosti zaslonke in hitrosti zaklopa do 60 s. Tokrat so ga nekoliko prilagodili uporabnikom žepnih modelov in mu nekoliko omejili ročne nastavitve s časom osvetlitve 4 s ter mu dodali samodejni način zajemanja zvezdnatega neba, ki omogoča osvetlitve tipala do 30 s. Modernizacija mu je prinesla tudi možnost povezovanja z omrežji Wi-Fi in sodobnejše tipalo MOS, med večje spremembe pa sodi tudi povečano držalo na sprednji strani.
Sony DSC-HX200V je aparat, ki je na trgu že več kot leto dni. Izdelovalec v svoji paleti ponuja tudi zmogljivejši HX300, ki se cenovno uvršča le nekoliko više, a HX200V kljub temu ostaja zelo priljubljen model, saj se v praksi obnese zelo prepričljivo, po mnenju nekaterih celo bolje od novejšega modela.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
