Aparati vrste DSLR, ki so se obdržali na trgu, so večinoma precej zreli izdelki in tudi njihovi kupci so večinoma precej določeni. Je pa boj za kupce precej bolj zanimiv v segmentu brezzrcalnikov. Kosa te pogače si po novem želi tudi Samsung, ki z aparatom NX20 ponuja zelo zanimivega tekmeca v tem segmentu.
Sonyjev dražji tokrat preizkušeni model sega na povsem drugo stran Sonyjeve žepne lestvice, saj je opremljen z zelo zmogljivo strojno opremo, ki se poleg tega skriva tudi v zelo majhnem ohišju.
Tokrat preizkušena Toshiba je rešitev za tiste, ki potrebujejo kakovosten 17-palčni prenosnik z zmogljivo grafiko in operacijskim sistemom Windows 8 po zmerni ceni.
Toshibin ultra tanki U840 ne ponuja presežkov v nobeni smeri. Gre za povprečneža, ki odtehta z razmeroma nizko ceno glede na segment, v katerem nastopa. Pri celoti pa še najbolj zmoti predvsem kup Toshibine programske navlake, ki neprestano zahteva pozornost uporabnika.
Ko je Sony napovedal kompakten aparat polnega formata, so se na eni strani pojavili skeptiki, ki so dvomili o dejanskem izidu te prestižne naprave, na drugi strani pa se je zastavilo veliko vprašanje, komu je tak aparat sploh namenjen in kdo bi lahko bil njegov kupec? A ta segment še zdaleč ni nepriljubljen, saj ima nemška Leica, s katero bi novi Sony še najlaže primerjali, še vedno obilo privržencev, ki jih bolj kot cena zanima kakovost in prestižnost izdelkov. In ko na Sonyjev RX-1 pogledamo z očmi Leicinih kupcev, je to pravzaprav ugoden izdelek. Pogledi na svet fotografije se močno razlikujejo, dejstvo pa je, da RX1 nima prave konkurence.
Novi Olympusov Stylus je naslednik modela XZ-1, s katerim si deli enak objektiv in velikost tipala. Kljub le nekoliko večjim meram od predhodnika v vseh smereh deluje na prvi pogled kot dosti bolj zajeten aparat. Skrivnost je v novem držalu, ki ga lahko uporabnik po želji tudi odstrani, v slogu manjših modelov z izmenljivimi objektivi PEN, katerim je XZ po novem tudi nekoliko podoben.
Se še spominjate rekordnih hitrosti pri optičnih enotah? Canon v svoji tekmovalni evoluciji v razredu ultra zumirnih fotoaparatov predstavlja model, ki ponuja kar 50-kratno razmerje med skrajnima goriščnicama objektiva. Gre za rekorden dosežek in svojevrsten mejnik, vsekakor pa je vprašljiva uporabnost takšnih specifikacij. A ravno v praksi se novi Canon izkaže zelo dobro. Vsekakor pa tu ne gre le za rekorden optični del, temveč za aparat kot celoto, ki je doživela kopico izboljšav na različnih področjih.
Medtem ko se Nikon in Canon v razredu ultrazumirnih aparatov bojujeta za prestol pri nadrealni povečavi, so se v Panasonicu odločili razvoj paradnega kompaktnega objektiva usmeriti v bolj smiselno smer. Trgu so ponudili aparat Lumix DMC-FZ200, ki ponuja razpon goriščnic od 25 do 600 mm in po celotnem razponu ponuja odprtost zaslonke f 2.8. Čeprav gre za objektiv, ki ponuja več kot dvakrat manjši razpon kakor objektiv aparata Canon Powershot SX50, je nadvse uporabno razporejen.
S fotografsko "pametjo" smo se srečali že pred približno pol leta, a ni bila usmerjena enako kot tokrat. Šlo je bolj za povezovanje fotoaparatov s pametnimi telefoni in kombinacija se je v Samsungovem primeru ob pomoči njihove aplikacije Samsung Remote ViewFinder izkazala odlično. Aparata ST200F in WB150F smo tako upravljali kar ob pomoči iPhona, prek povezave Wi-Fi. Canon je z modelom Ixus 510 HS nekoliko zaostajal, a so kljub temu vsi šli v podobno smer.
Mali Olympus PEN Lite E-PL3 je na trgu požel veliko zanimanja, zato so se Olympusovi inženirji pri snovanju naslednika precej potrudili. Aparat je hitrejši in odzivnejši kot predhodnik, poleg tega je izboljšan na skoraj vseh področjih.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
