Leto je naokrog in zopet so na tapeti brezžični usmerjevalniki, ki vsakokrat znova naredijo korak naprej. Tokrat je preizkus malce drugačen, saj smo se odločili preveriti zmogljivosti le tistih usmerjevalnikov, ki znajo omrežje postaviti tudi pri 5 GHz.
LG je razvil nov zaslon z e-črnilom, ki ga je mogoče ukrivljati. Prvo je izdelek s tem zaslonom predstavilo rusko podjetje Weixler in ga poimenovalo Flex one.
Japonski velikan je pri svoji mobilni strategiji stavil na Android in na trg pripeljal nove različice telefonov Xperia. To so tudi zadnji telefoni z Japonskega, ki še nosijo logotip nekdaj močnega partnerstva Sony Ericsson.
Preizkusili smo "nizozemsko" tablico Yarvik, ki jo poganja Android 4.0. Kot kaže, je to znanilec prvega vala "kitajskih" naprav, ki bodo pozabile Android 3.0 ali zdaj res že prastari 2.3 Gingerbread.
Na tokrat opisani tablici Iconia so na hrbtni strni olimpijski krogi, ki dajejo vedeti, da je Acer partner olimpijskih iger. Poleg športnega pridiha je A510 ena tistih tablic, ki jih že iz embalaže poganja Android 4.0.
Brezžični usmerjevalniki so danes že skorajda standardna oprema vsakega doma, ki premore širokopasovni dostop v internet. Kljub temu, da nekateri menijo, da postajajo manj zanimiv del strojne opreme, se tehnologija še vedno razvija. Danes je smiselno kupiti model, ki zmore delovati tudi na manj zasedeni frekvenci 5 GHz. Še bolje, če hkrati deluje tudi na 2,4 GHz. Preizkusili smo 9 takih modelov.
Asus je pri poimenovanju svojih tablic opustil oznako EEE, ki jo je uporabljal že od prvih mini prenosnikov. Tablice so zdaj del družine Transformer Pad in najšibkejšega člana smo dobili na preizkus.
Ob televizijskem sprejemniku se pri ljudeh, ki veliko gledamo filme in nanizanke, ponavadi znajdejo večpredstavni podaljški ali pa je televizor priklopljen kar na računalnik. Svojega predstavnika za mesto poleg televizorja ima tudi Apple. Vztrajno pa naprej melje tudi odprtokodna skupnost programske rešitve XBMC, ki je v teh mesecih dosegla enajsto različico.
Spletna pošta in poplava družabnih omrežij prinašata s seboj veliko količino stikov, raztresenih po različnih spletnih rokovnikih. Konsolidacijo in urejanje spletnih stikov skuša postoriti več aplikacij. Tudi Neiio.
S pohodom Dropboxa in drugih oblačnih shramb smo si hitro ustvarili več računov, kjer imamo shranjene datoteke. Doslej je bilo treba za prenos datotek med različnimi shrambami kot vmesno postajo uporabljati prostor na računalniku, Otixo pa vse postori v spletnem brskalniku.
