Commodore 2.0
Od Comodorja C64 smo čakali, da bi dobili v roke računalnik, ki bo stlačen v tipkovnico. Podjetje Joy-it je naredilo prav to in po vseh možnih oblikah mini računalnikov smo zdaj dobili še tipkovniškega.
Od Comodorja C64 smo čakali, da bi dobili v roke računalnik, ki bo stlačen v tipkovnico. Podjetje Joy-it je naredilo prav to in po vseh možnih oblikah mini računalnikov smo zdaj dobili še tipkovniškega.
Brezžično pošiljanje slike od računalnika do televizorja je skušal vsak izdelovalec rešiti po svoje. Večina teh poizkusov ni bila uspešna, zato je Intel vzel reči v svoje roke in razvil standard WiDi.
Mini prenosniki, netbooki, so doživeli svojih pet minut slave, saj so se do prihoda tablic prodajali kot vroče žemlje. Bolj mučne čase na prodajnih policah pa še vedno doživljajo mini namizni računalniki oziroma nettopi.
V spletu smo se vsi že srečali s spletnimi stranmi, ki nam glede na naše vedenje ob obisku predlagajo, kaj bi radi brali/kupili/gledali. Ponavadi je taka funkcionalnost del večje celote, gurucue.com pa je spletno mesto, ki počne samo to.
V februarski številki Monitorja smo veliko pozornosti namenili televiziji, računalnikom HTPC in večpredstavnim podaljškom. Za slednje smo zapisali, da so še tu ... Zdaj tudi pod blagovno znamko Phillips.
Google kmalu po izidu nove različice operacijskega sistema Android izda izvorno kodo, ki jo z veseljem pograbijo vsi izdelovalci z dostopom do tovarn s komponentami na Kitajskem. Tako smo priča neusahljivemu viru poceni tablic in telefonov.
Osnovni Amazonov bralnik Kindle je bilo mogoče v Slovenijo naročiti takoj po predstavitvi nove družine njihovih e-bralnikov, na Kindle Touch pa je bilo treba čakati do zdaj.
Prostorske zmogljivosti USB ključev že dolgo časa dovoljujejo, da nanje namestimo tudi programe. Namestitvene datoteke programov tako potrpežljivo čakajo na trenutek, ko katerega od njih potrebujemo, razlogov za vpoklic pa je veliko.
Razmišljate o nakupu e-bralnika, pa so vas prestrašili, da je izbira slovenskih knjižnih e-naslovov več kot žalostna? Žal imajo prav, e-bralniki so trenutno zares uporabni le za tiste, ki govorimo (tudi) angleško (ali nemško, francosko ...). Pa vendar, z nekoliko truda je mogoče najti tudi slovenščino.
Na področju optičnih bralnikov tehnologija tipal sicer napreduje, a je že zdavnaj dosegla raven, potrebno za digitalizacijo dokumentov. Tako prave inovacije nastajajo le še pri programih, ki upravljajo optične bralnike.