X5150 in P3150 sta oznaki večnamenskih pisarniških naprav, ki so jih pred kratkim predstavili v Lexmarku. Obe združujeta v eni napravi brizgalnik, ploski optični bralnik in kopirni stroj, dodatna programska oprema pa lahko napravo izkorišča tudi kot faks, ki pa ne more delovati neodvisno od računalnika (vanj mora seveda biti vgrajen faks/modem).
Kodakov Easyshare Z740 odlikujejo predvsem enostavnost rabe, dodatki in precej majhne mere za digitalni fotoaparat z veliko optično povečavo. Oblikovan je podobno kakor večina tovrstnih modelov: na eni strani ohišja je precej velik objektiv, na drugi pa odebeljen oprijem z nedrsečo prevleko. Na zgornji strani ohišja so stikalo za vklop, sprožilec, tipke za vklop fotografiranja s časovnim zamikom, vklop makra ali neskončne razdalje ostrenja ter tipka za vključitev slikanja z bliskavico. Bliskavica se samodejno ali ročno odpre na zgornjem delu ohišja. Ima domet do 4,9 metrov, priključka za zunanjo bliskavico aparat nima.
V svetu digitalnih projektorjev že kar lep čas obstajajo tudi modeli, ki se ponašajo z zelo majhnimi merami in težo. Kar precej smo jih že preizkusili, a z Infocusovim ultra-lahkim modelom LP120 se le stežka kateri kosa. Trdno ohišje iz magnezijeve zlitine je oblikovano dokaj nestandardno, saj je razmeroma široko, a zato precej manj globoko. Z nekaj več kot petimi centimetri višine, devetimi centimetri globine in 24 centimetri širine ga je tako mogoče zlahka nositi tudi v manjši torbici (recimo poleg prenosnega računalnika). Zaradi širine je projektor nekoliko bolj stabilen, kot je to primer pri večini najmanjših projektorjev. Teža ne dosega niti kilograma.
Optični bralniki fotografskega filma še vedno povezujejo analogno in digitalno fotografsko tehnologijo. Še pred nekaj leti so bili praktično edini način za kakovosten prenos diapozitivov in negativov, posnetih z analognimi fotoaparati, v digitalno obliko. Resda so na trgu že dolgo na voljo številni namizni optični bralniki, ki že v nižjem cenovnem razredu ponujajo zadovoljivo kakovost branja papirnih predlog, a kakovosti, ki jo zagotavljajo namenski bralniki za diapozitive in negative, ne dosegajo. Eden od razlogov za to je tudi vmesna stopnja - razvijanje fotografij na fotografskem papirju.
V zadnji lanski številki smo pisali o digitalni fotografiji v praksi, s tem člankom pa se bomo lotili tehničnega ozadja digitalne fotografije.
HL-1870 je naslednik Brotherjevega modela HL-1670N. Izboljšana je predvsem hitrost tiskanja, ki se je dvignila s 16 na 18 strani na minuto, tiskalnik pa je dobil tudi nekoliko več pomnilnika - namesto 16 MB pri modelu HL-1670N ima zdaj 32 MB, ki jih je mogoče razširiti do največ 144 MB. Največja ločljivost, s katero lahko tiska pogon, je pravih (torej ne programskih) 1200 × 1200 pik na palec. Tiskalnik je serijsko opremljen tudi z enoto za tiskanje na obe strani, a je ta nekoliko počasnejša, saj zmore ob njeni uporabi tiskalnik le še hitrost 7,5 strani na minuto. Tiskalnik ima poleg vzporednega vmesnika in vmesnika USB tudi omrežni vmesnik za povezavo v omrežje.
Optio 33WR je zelo svojevrsten aparat, saj je škatlasta oblika z gumo na robovih videti kar nekako "neresno", v bistvu pa gre za še kako "resen" aparat, katerega poglavitna značilnost je, da je ohišje odporno na vodo. Dobro, aparat ni ravno namenjen potapljanju v velikih globinah, a vendar lahko z njim mirno skočite v bazen ali preplavate reko in ob tem po mili volji fotografirate. Ohišje je sicer narejeno nekoliko gladko, z ravnimi površinami, tako da je oprijem slabši, po drugi strani pa aparatu prilagajo dolgo vrvico za okoli vratu, ki preprečuje, da bi nam padel iz rok in se poškodoval. Objektiv aparata je izdelan tako, da je v celoti v ohišju, kljub temu pa ponuja tudi optično povečavo, in sicer 2,8-kratno, ki je enaka goriščni razdalji med 37 in 104 milimetri v klasični 35-milimetrski fotografiji, svetlobna jakost pa je 2,8 pri širokem kotu in 3,9 ob uporabi največje povečave. Ostri lahko od razdalje 30 centimetrov naprej, v makro na
V naš laboratorij zaide kar precej digitalnih fotoaparatov, a le redkokateri izmed njih je vzbudil tolikšno zanimanje kakor Dimage Z1. Po dokaj nizki ceni namreč ponuja marsikaj, kar sicer najdemo pri veliko dražjih podobnih modelih. Tako ima zmogljiv objektiv s kar desetkratno optično povečavo, ki je enaka ekvivalentu goriščne razdalje v leica formatu od 38 do 380 milimetrov, ob tem pa ima tudi odlično svetlobno jakost med 2,8 pri širokem kotu in 3,5 v položaju tele. Če k temu dodamo še, da lahko objektiv ostri predmete na razdalji od 57 centimetrov naprej, v makro položaju pa le od razdalje štiri centimetre naprej, je jasno, da je objektiv zares zmogljiv. No, priznati je treba, da podatek za makro velja le za položaj širokega kota, ob uporabi povečave pa se najmanjša razdalja ostrenja hitro poveča - pri največji povečavi je celo 1,2 metra, tako da o zares zmogljivem makru pri Z1 ne moremo govoriti, saj se objektom kljub vsemu ne moremo približati toliko, kot bi hoteli. Če je optična povečava velika, pa je manjša ločljivost tipala CCD. Tipalo izkorišča 3,2 milijona svetlobnih elementov, ločljivost posnetkov pa je največ 2048 × 1536 pik. To je dovolj za nekoliko večje povečave in manjše izreze slik. Če se komu zdi tolikšna ločljivost premajhna, pa je po drugi strani dovolj velika za razvijanje, izreze pa je mogoče ustvarjati tudi z uporabo optične povečave (to je večinoma celo bolje od nadaljnjega obrezovanja slik). Kot alternativa so na voljo še ločljivosti 1600 × 1200, 1280 × 960 in 640 × 480 pik.
Photosmart 935 je dokaj nenavaden aparat, ki ga ponuja podjetje HP. Nenavaden je predvsem zato, ker je zasnovan za manj vešče uporabnike ("ljudsko" takim aparatom pogosto pravimo kar "trotlkamere"), a je kljub temu opremljen s tipalom CCD, ki izkorišča kar 5,09 milijona svetlobnih elementov. Ob tem je tudi nekoliko večji, kot smo sicer vajeni v tem razredu, saj ima diagonalo 1/ 1,8 palca (ponavadi le 1/ 2,7 palca). To omogoča predvsem boljšo dinamiko in barve. Velika ločljivost seveda pomeni, da je mogoče z aparatom razvijati tudi zelo velike povečave, ni pa mogoče pri največji vplivati na fotografiranje, temveč se moramo zanašati predvsem na zanesljivost delovanja elektronike. Ločljivost fotografij je tako kar 2608 × 1952 pik, čudno pa je, da je na voljo le ena alternativna ločljivost 1296 × 976 pik, ki ni več primerna za razvijanje. Glede na to, da je največja ločljivost pomnilniško zelo zahtevna, bi si želeli vsaj še kakšno nižjo ločljivost, primerno tudi za razvijanje, saj mora tako uporabnik računati z nakupom dovolj pomnilniških kartic. Pri tem aparatu so uporabljene pomnilniške kartice SD oziroma MMC.
Med kompaktnimi digitalnimi fotoaparati je tudi vedno več takih, ki so namenjeni tudi manj veščim uporabnikom z visokimi zahtevami po zmogljivostih, optičnih povečavah in podobnem, predvsem pa po dobrem samodejnem merjenju osvetlitvenih razmer. Photosmart 945 sodi med take modele. Podobno kakor predhodnik nima načina delovanja, pri katerem bi lahko parametre slikanja nastavljali v celoti ročno, ima pa dober samodejni način, oba polsamodejna načina (torej z ročnim določanjem časa od 1/2000 sekunde do 16 sekund ali zaslonke od 2,8 do 12,4), nekaj predhodnih nastavitev vrednosti in možnost zajemanja videa.
