Medtem ko resni komercialni programi zaradi svojih naprednih funkcij in profesionalne podpore ostajajo standard pri obdelavi slik, odprtokodne rešitve privlačijo s svojo dostopnostjo, prilagodljivostjo in aktivno skupnostjo uporabnikov. Preverili smo, kako se obnesejo v vektorskem, bitnem in risarskem svetu.
Ko govorimo o pisarniških paketih, je monopol Microsoftovega (MS) Officea tako očiten, da jih praktično ni mogoče opisovati, ne da bi jih vedno znova primerjali z njim. A vendar lahko danes rečemo, da so opisane alternative tako zmogljive in dodelane, da se z MS Office brez težav kosajo in da večinoma brez večjih težav preberejo tudi datoteke v Microsoftovih zapisih (doc, docx, xls ...).
Razvoj iger povezujemo z velikimi studii, velikimi ekipami in velikimi stroški, a v resnici vse to ni nujno potrebno.
Razmislek o tem, kdaj in kako naj se otroci začnejo učiti tujih jezikov, je smiseln, enako kot tudi razmislek, kako in kdaj naj se lotimo računalniške pismenosti mladih generacij. Kako je torej z učenjem računalniških jezikov oziroma osnov programiranja?
Ko ljudje razmišljajo o Linuxu, je največ dilem glede njegovih omejitev. Še vedno je razširjeno prepričanje, da je prehod na Linux povezan s številnimi težavami pri uporabi grafičnega vmesnika, da je treba znati uporabljati terminal, da programska oprema ni združljiva in da ne bomo mogli opravljati vsakdanjih opravil. Koliko so ti strahovi upravičeni?
Fotografija in video sicer delita isti čut, vseeno pa se v kreativnem procesu tudi temeljito razlikujeta. Dejstvo je, če želimo dober video, je posnetke treba znati tudi razvrstiti in urediti, jih ustrezno obrezati, dodati zvok in po možnosti napise ter tudi vizualne učinke – skratka treba jih je zmontirati. Veščina montaže je vedno veljala za piko na i v kreiranju videovsebin, ki posamezne posnetke spremeni v zgodbo.
Linux ni eden, linuxov je več! Samo bolj priljubljenih distribucij je nekaj deset, medtem ko naj bi bilo vseh kar okoli 600! Vendarle med temi nekatere izstopajo v razširjenosti in – vsaj po merjenjih spletne strani DistroWatch – že nekaj let prednjači MX Linux.
Čeprav namizne Linux distribucije ostajajo v senci operacijskih sistemov Windows in MacOS, se zdi, da je prihodnost svetla. No, vsaj sedanjost je, saj se je tržni delež Linuxa v zadnjih dveh letih skoraj podvojil in zdaj dosega prek štiri odstotke, skupaj z ChromeOS pa jih presega celo šest.
Možnost starševskega nadzora danes najdemo v vseh vrstah tehnoloških naprav, kot so računalniki, igralne konzole, televizorji, seveda pa tudi v tistih, ki porajajo največ dilem, ko gre za vprašanje rabe med mladimi – telefonih in tablicah. Tudi − ali celo predvsem − v Applovih.
Zmogljivi urejevalniki videa so dolgo veljali za drage kose programske opreme, ki že zaradi cene niso bili dostopni vsakomur, tako da se je večina polprofesionalnih uporabnikov morala zadovoljiti z dokaj omejenimi ljubiteljskimi rešitvami ali pa so morali, vsaj če niso želeli posegati po nelegalnih piratskih rešitvah, sprejeti kar precejšen strošek.
