Ko kdaj premlevamo razne izbore in tekmovanja in podobne stvari, ponavadi hitro ugotovimo, da pri izborih za miss Slovenije nikoli ne bomo vsi zadovoljni, ker imajo vsake oči svojega malarja. In prav tako ne bomo vsi zadovoljni z izborom evrovizijske popevke, ker imajo vsaka ušesa svojega Mahlerja. So pa tekmovanja, kjer so kriteriji malce bolj oprijemljivi - eno takih sta gotovo nedavna izbora naj e-podjetja in naj e-rešitve.
Zadnje dni septembra nas je razveselila novica, da zna Google poslej prevajati tudi v slovenščino in iz nje. Kot vsaka taka strojna aplikacija je tudi Google Translate že takoj poskrbel za obilo zabave uporabnikov. Da, če ste se začudili naslovu tega članka - tako je Google Translate iz slovenščine v angleščino prevedel naslov Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Vsakdo od nas kdaj pa kdaj razmišlja o pogruntavščini, ki bi bila tržno uspešna. In vsakdo se tu in tam začudi, kako povsem domiselna zamisel na trgu propade in, na drugi strani, kakšna čudna pogruntavščina mami kupe denarja navdušenim kupcem.
Računalništvo velja za eksaktno vedo. Računalnikarji pa za prav take ljudi. Vse skupaj že prav lepo teče nekaj desetletij, toda počasi prihajajo časi, ko bo v vse skupaj treba zanesti tudi malo barve ali, če hočete, lucidnosti. Z mislijo na malega človeka.
Položaj domačih uvoznikov in prodajalcev strojne opreme sta v zadnjih letih močno spremenila dva vladna ukrepa, natančneje uredbi. Prva, o kateri smo v Monitorju že pisali, jim je naprtila dodatne stroške za razgradnjo stare opreme, z drugo pa jim je država obesila dodaten davek, iz katerega naj bi se poplačali avtorji, prikrajšani zaradi nepooblaščenega kopiranja njihovih del.
Vojna obeh največjih izdelovalcev procesorjev je bila zadnje meseca videti kot bikoborba. AMD kot bik v tisti zadnji fazi boja, ko mu iz hrbta, vratu in bokov štrli že kar čeden šopek onih puščic, na drugi strani pa se torero, ki ga predstavlja njegov poslovni nasprotnik Intel, veselo vrti po areni in se pusti zasipati s cvetjem iz občinstva. Je mar naključje, da je kodno ime AMDjevih štirijedrnikov prav Barcelona?
V času polnega razmaha umetnikov digitalnega videa, ko na Youtubeu ali kje drugje najdemo prve mojstrovine iz domačih delavnic, si marsikdo zaželi, da bi se tudi sam poskusil na režiserskem stolčku.
12. marca je na pobudo združenja Novinarji brez meja na tisoče ljudi izrazilo svoj protest nad počasnim zapiranjem svobode v spletu. Protest proti sivolasim kravatarjem, bodisi iz držav tretjega sveta ali najrazvitejših članic naše civilizacije, ki jih je začelo skrbeti nenadzorovano širjenje informacij in idej.
P2P izmenjava bo prihodnje leto praznovala 10 let. Praznovala bo tudi desetletnico boja proti milijonkrat močnejšemu nasprotniku, mednarodni industriji zabave. Predstavniki slednje imajo - to je treba priznati - seveda pravo in pravico na svoji strani. A kljub temu se nas večina ne more upreti vsaj kančku simpatije do robinhoodovskega uporništva kršiteljev.
Razvoj računalnikov je močno prizadel cele skupine nekdaj ekskluzivnih rokodelcev, kot so oblikovalci, montažerji videa in izdelovalci glasbe, saj so domači mojstri samouki začeli pridno nižati cene in odžirati kruh t. i. profesionalcem. Že več kot desetletje je moč na domačem računalniku zložiti in aranžirati kar spodoben komad, zato si bomo danes ogledali, kaj je ključno, da postanemo sam svoj garažni Jean Michel Jarre.
