Monitor in televizor sta, pa naj strokovnjaki še tako mrščijo obrvi, vsaj sorodnika. Pot skozi tehnično zgodovino ju je zdaj ločevala in potem spet združevala. Že v času prvih hišnih računalnikov so očetje bentili, ker jim je ogled nedeljske nogometne tekme redno onemogočala mladež, ki si je, pogosto na tleh pred družinskim televizorjem, z igranjem iger pridobivala dioptrijo in krivila hrbtenico.
O obeh MSIjevih velikanih tokrat le na kratko, saj sta zelo podobna svojim predhodnikom. Oba namreč tičita v malo prenovljenih, a že znanih, nekajkrat opisanih ohišjih in sta opremljena z velikima, dobro osvetljenima zaslonoma, ki smo ju tudi že dodobra popisali. Enako velja za tipkovnici z ločenima številskima deloma, ki po občutku pri tipkanju sodita nekam v srednji razred. Nova je notranjost, saj je L745 opremljen s procesorjem Core 2 Duo in zmogljivo grafično kartico GeForce FX go 7600 - oboje, skupaj z gigabajtom pomnilnika, pa obeta, da bo na njem mogoče zaigrati tudi kakšno igro. Pohvalnih je 120 GB diska. L735 je opremljen z nekoliko manj zmogljivim AMDjevim dvojedrnikom Turion 64 X2, prav tako 1 GB pomnilnika, enako grafično kartico in 100 GB diskom.
Nova serija Packard Bellov se ponaša z diskretno črnimi ohišji, ki bi jim blišč lahko očitali le zaradi logotipa na zunanjem delu zaslona, ki se ob prižigu osvetli. Sicer je mogoče 15,4-palčni bleščeči zaslon Diamond view (mimogrede, tako so se včasih imenovali Mitsubishijevi katodni monitorji ...) pograjati zaradi nekoliko slabše navpične kotne vidljivosti in nekoliko medlih barv. Tik pod njim sta vdelani dve dodatni, modro osvetljeni tipki za vklop brezžičnega omrežja in tipka ECO, ki prenosnik prestavi v varčnejši način delovanja.
Čeprav prenosnike preizkušamo v vsaki številki, smo se tokrat odločili za večji preizkus teh modelov, pri čemer smo se še posebej pozabavali tudi z barvno pravilnostjo vgrajenih monitorjev. Zanje smo tudi zahtevali, da morajo biti v širokem formatu.
Čeprav sem po duši zmeren konservativec, v meni ostaja nekaj mladostno cheguevarovskega, kar me žene, da svoje simpatije naklonim tistemu, ki je v alternativi šibkejši. Zlasti, če zna močnejšemu nasprotniku odriniti kako krepko brco. Tako bo počasi odbilo desetletje, odkar poganjam AMDjeve procesorje. Začelo se je, ko je Intel po prvih Celeronih začel z zaklepanjem preprečevati navijanje in se s tem nisem mogel sprijazniti. Argument odklenjenosti in navijanja je pozneje odpadel, saj je začel zaklepati tudi AMD, a prišli so drugi, močnejši argumenti: tam od leta 2000 pa do letošnjega poletja je AMDjev procesor preprosto veljal za boljši nakup kakor Intelov.
MP340 bi v resnici težko postavili za tekmeca uspešnemu Applovemu izdelku, saj je predvajalnik korak nazaj celo v primerjavi s prejšnjim Acerjevim modelom MP500, začenši z manjšim zaslonom, ki ima nižjo ločljivost in ni več občutljiv za dotik.
NECov model Versa P550 smo v okviru naših rednih preizkusov že preučili. A tokrat imamo pred seboj prenovljeno različico z boljšim procesorjem in večjim diskom.
Novica je za marsikoga presenetljiva in nepričakovana. S 1. oktobrom bo slovensko sodstvo začelo prehod na uporabo prostih ali odprtokodnih programov. V 4000 delovnih postaj, kar predstavlja slabo tretjino vseh v državi upravi, bo sicer še nekaj časa nameščen operacijski sistem Windows XP, a sodniki in drugi uradniki bodo dokumente po novem obdelovali z brezplačnim pisarniškim paketom Openoffice.
Prvo, kar bo morebitni kupec zagledal na novih Hewlett-Packardih, je bržkone velikanski, 7,6-centimetrski zaslon LCD. V šali bi lahko rekli, da bo prav zaradi njega HP prodal kak fototiskalnik manj. Presenetljivih 170 stopinj vidnega polja namreč za silo omogoča, da skupaj s prijatelji staknjenih glav občudujete slike kar na aparatu. A to še zdaleč ni vse. Tipala z 10 megapikami so ta trenutek v žepnem razredu še redkost in R967 ga ima.
Slovita Heraklitova misel panta rei oziroma vse teče je v računalništvu dobila sestrico: vse greje. Mnogi so v teh poletnih dneh po nekaj minutah dela za računalnikom začudeno obsedeli z zamrznjenim sistemom ali - še huje - po nenadnem samodejnem zagonu ostali brez podatkov. Vroče je namreč tudi komponentam v zadušljivih računalniških ohišjih.
